Kaj novega smo izvedeli iz soočenj na Ognjišču in Novi24TV ter kako se v anketah pozna napad na Pahorja

Uredništvo
8
Predsedniški kandidati na soočenju Radia Ognjišče (foto: Rok Mihevc, http://radio.ognjisce.si)

Tik pred volilno nedeljo predsedniški kandidati še v zadnjih soočenjih nagovarjajo volivce, naj jim zaupajo svoj glas.

Ker so razmerja med prvim in tretjim mestom bolj ali manj zacementirana, boji potekajo za razrešitev naslednjih dveh neznank: ali bo kandidatom in njihovim podpornikom priljubljenost Boruta Pahorja uspelo sklatiti do te mere, da se bodo volitve zavlekle še v drugi krog.

Druga neznanka pa je vrstni red in odstotki med kandidati, tokrat predvsem pripravljajo teren za naslednje volitve.

Za desno-sredinske kandidatke sta bili v tem pogledu zelo pomembni včerajšnji soočenji na Radiu Ognjišče in Nova24TV, saj odpirata dostop do baze desno-sredinskih volivcev.

Kandidati so se najprej dobili ob 17. uri na Radiu Ognjišče. Po splošnem delu o notranji, zunanji in obrambni politiki so na tem katoliškem mediju odprli tudi tematike, ki jih drugje do sedaj nismo slišali.

Predsedniški kandidati proti spremembi ustave zaradi financiranja šolstva

Med pomembnejšimi je zagotovo njihov odnos do načrtovanega vladnega spreminjanja Ustave RS zaradi odločbe ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja programa v državnih osnovnih šolah in javnih šolah v zasebni lasti s koncesijo.

Poskusu obvoza odločbe ustavnega sodišča nasprotujejo prav vsi predsedniški kandidati. Le Marjan Šarec z nekoliko zadržka, češ da če se poslanci za to odločijo, imajo pravico, a sam je ne bi.

Ljudmila Novak je opozorila, da s tem spet delamo razlike med otroci glede na to katero šolo obiskujejo, Romana Tomc v tem vidi eklatantno kršenje vseh načel pravne države, Likovičeva pa pravi, da se levičarji bojijo tistih šol, ki delajo tudi na vzgoji, po drugi strani pa pozna številne komuniste, ki so svoje otroke poslali prav v šole v zasebni lasti, ker “vedo, da je v njih več človečnosti.”

Dotaknili so se tudi visokošolskega sistema, ki je po besedah Suzane Lare Krause “odličen”, vendar je hkrati žalostno, da predvsem z družboslovno diplomo “nimaš kaj početi”.

Se je umorjenim v Hudi jami zgolj “zgodila krivica”?

Tretja pomembna tema na Ognjišču je bil odnos do zverinsko umorjenih v rudniku Huda Jama, za katere je recezent filma Rudar na spletnem portalu nacionalne RTV zapisal, da  “čeprav se je žrtvam v rudniku nedvomno zgodila krivica, primerjati njihovo usodo z usodo žrtev nacizma preprosto ni korektno.

Novinar javne hiše torej žrtve pobojev deli na prvorazredne in drugorazredne – voditelje soočenja na Ognjišču je zanimalo ali nanje tako gledajo tudi sami.

Prav vsi so povojne poboje obsodili. Ob znanih brezkompromisnih stališčih desno-sredinskih kandidatk, je denimo Boris Popovič dejal, da obžaluje, da zločin povojih pobojev ni dobil epiloga na sodišču. Za Boruta Pahorja so tako eni kot drugi žrtve totalitarizmov. Da ima vsak človek pravico do groba, pa se strinja tudi Marjan Šarec, ki povojne poboje prav tako označuje kot zločin, za krivce pa pravi, da jih ne moremo preganjati, ker so “nekateri mrtvi, nekateri brez vesti”.

V zanimivem in vsebinsko bogatem soočenju na Radiu Ognjišče so kandidate povprašali še o njihovem stališču do splava, slovenske vojske, domoljubja in še česa.

Nova24TV.si: invazija na Pahorja

Soočenja v zadnjem tednu so nekakšen Dan D za Pahorjeve zasledovalce, a ankete kažejo, da bo to vojno proti aktualnemu predsedniku zelo težko dobiti.

Invazijo na televiziji Nova24TV.si je vodila Romana Tomc in Pahorja napadala predvsem zaradi njegove pasivnosti v aferi pranja iranskega denarja v NLB in vpletenosti v projekt TEŠ 6.

Voditelji so ji za to puščali veliko časa, celo toliko, da se je, ko je končno prišla do besede, nad tem pritožila Angelca Likovič, češ da nekateri sploh ne dobijo priložnosti, da kaj povedo.

Na Nova24TV so obljubljali provokativna vprašanja, ki jih drugi ne postavljajo in nekaj jih je res bilo takšnih. Denimo delovanje sodstva in pravne države, odnos do Janševega nezakonitega zapora, posvojitve otrok s strani homoseksualnih parov, usmerjenost Slovenije proti Rusiji, namesto proti zahodnim zaveznikom, odsotnost osamosvojiteljev na ključnih mestih v politiki in še kaj.

Glede tega je bilo tudi nekaj zanimivih odgovorov. Do posvojitev otrok s strani istospolnih parov denimo zadržkov nima Boris Popovič, Marjan Šarec pravi, da je za primere, kjer eden od istoposlnih v zvezo pripelje svojega otroka, drugi so proti, vključno z Borutom Pahorjem, ki zase pravi, da ima očitno o tem predsodke.

Popovič je prav tako naklonjen sodelovanju tako z Zahodom kot z Rusijo, Kitajsko, Indijo in vsemi, ki v svetu kaj pomenijo. Obenem opozarja, da Slovenci preveč poslušamo Nemčijo in Merklovo. Pahor je opravičeval povezave z Rusijo zaradi poslov, Ljudmila Novak pa je poudarila pomen Nemčije za Slovenijo ter da smo del Evropske unije in prav je, da v zunanji politiki ravnamo v skladu s skupnimi stališči zavezništva, ki mu pripadamo.

Največ besede na Novi24TV.si sta sicer imela Romana Tomc in Borut Pahor, najmanj pa se je oglašal Marjan Šarec.

Kandidati prilagodili stališča ciljni publiki
V soočenjih tako na Radio Ognjišče kot na Nova24tv.si je bilo opaziti, da so se predsedniški kandidati, tudi tisti, ki sicer svetovnonazorsko niso blizu tem medijem, v stališčih prilagodili ciljni publiki.

To pomeni, da so svoja mnenja kar se da upognili v smer, ki je za to gledalstvo in poslušalstvo še sprejemljiva in so se izogibali izjavam, ki bi jih ti sprejeli negativno.

Marjan Šarec je to dosegal tako, da se je oglašal čim manj in če se le da, besedo prepustil drugim. Kadar se ni mogel izogniti, pa je odgovarjal kratko in jedrnato.

Borut Pahor te strategije ni mogel uporabiti, saj je bil vsaj na nova24tv.si osrednja tarča napada, predvsem Romane Tomc, pa tudi Ljudmile Novak, kolikor si je lahko priborila besede.

Osredotočanje razprave na duel Tomc-Pahor je bil na trenutke kar neprijeten, saj se je zdelo, kot da so drugi kandidati za koncept oddaje zgolj statisti in kot da sta oba že v drugem krogu volitev.

Slednje sicer ni presenečenje, saj je trenutna strategija SDS oslabiti Pahorja in volivce te stranke preusmeriti na Romano Tomc in Nova24TV.si je s svojo ciljno publiko pravi kanal za tovrstno mobilizacijo.

“Tracking poll” anketa Večera: Teflonski Pahor

Iz ankete, ki jo za časnik Večer izvaja Ninamedia in vsak dan anketirajo 450 ljudi ter spremljajo trende, je razvodno, da se frontalni napad na Boruta Pahorja z leve (levičarski intelektualci + Milan Kučan) in desne (Janez Janša + Romana Tomc + Ljudmila Novak) v njegovi podpori ne pozna kaj dosti.

Pahor je še vedno nad 55 odstotki, ki mu prinašajo zmago v prvem krogu. Marjan Šarec, ki je na zadnjih soočenjih razmeroma pasiven, rahlo izgublja in je pri slabih 22 odstotkih. Zelo blizu skupaj pa sta Romana Tomc in Ljudmila Novak, ki se izmenjujeta na tretjem mestu z okrog 7 do 8 odstotki.

Drugi kandidati dosegajo krog 2 odstotno podporo, še najnižjo pa trenutno Suzana Lara Krause (1,4 %) in Angelca Likovič (0,4 %).

Po “Tracking poll” anketi, ki jo za POP TV izvaja Mediana, pa je Pahor zdrsnil malenkost pod 50 odstotkov podpore, izgublja tudi Šarec, ki je na slabih 18 odstotkih, pridobivata pa Romana Tomc (10,9 %) in Ljudmila Novak (7,6 %).

8 KOMENTARJI

  1. Po vojne poboje vsi na sceni obsojajo, razen levice. Premik bo, ko bo kateri od levih kandidatov sprejemljiv za dikcijo, da se obsodi še 3 totalitarizem ali pa se preimenuje ulice po največjih krvnikih našega naroda.

  2. Po vseh teh soočenjih, se mi porajajo naslednja vprašanja;
    Koliko časa, koliko prerekanj, koliko očitkov in kar je najhujše, koliko denarja bomo vrgli proč za prazen nič?
    Že vnaprej se ve, kdo bo zmagal.
    Ko bi se vsaj odločali med dvema kandidatoma npr. med levico in desnico, tukaj pa imamo kar 9 kandidatov, za nekatere se že vnaprej ve, da bodo dobili manj kot 1 % glasov? Kar naprej nam vsi kažejo neke ankete, kdo bo zmagal.
    V Nemčiji skupščina glasuje o tem, kdo bo predsednik, mi pa se gremo demokracijo. In zelo draga je ta naša demokracija, haska pa ne bo nobenega.
    Zanimivo bi bilo videti, ko bo vsega konec, koliko nas bo to stalo! Kdo bo vse to plačal?

  3. Povojni poboji!
    Za kaj je pomembno, da se razreši to vprašanje?
    Poboji so bili izvedeni zato, da se iztrebijo, da iztrebijo, razredni sovražniki. Po pobojih komunisti niso več imeli in še danes nimajo političnih nasprotnikov. Zato nam bo še naprej vladal komunistični predsednik države in častili bomo morilce, ki so predsedniku omogočili, da je prdsednik.
    Dokler poboji ne bodo spoznani za zločin, vsi, ki pa vanje verjemejo izločeni iz politike, tako dolgo bodo komunisti vladali Sloveniji in bodo prvorazredni državljani, sicer po nojohovo, samo po njihovo v brezrazredni družbi.

    • Imam pripombo glede povojnih pobojev:
      Vprašajte angoameričane zakajso v Avstriji obrnili vlak smer Jugoslavija?
      in vse vam bojasno
      Enostavno niso si hoteli mazat rok z narodnimi izdajalci.
      Lep
      podrav
      Joško iz Lendave

  4. Celo Sovjeti so imeli večji odstotek preživetja svojih ujetnikov, čeprav so jih žgali z žarečim železjem in posiljevali z gumijevkami, kot Jugoslavija.

  5. Pogledi in ocene posameznih kandidatov za predsednika države so različni kar je skladno z pluralizmom. Komentarji o pobojih je zelo priljubljena volilna tema desnice in celo uživaška in to je narobe. Grozodejstva so bila med vojno in po vojni. Priznanja o tem so različna, levica je to delno opravila desnica pa ne. ko bomo tu dosegli nek premik bo zadeva gotovo stekla v prid zmanjšanja razdvojenosti Slovencev. Komunizma že zdavnaj ni več, a o tem je še vedno priljubljena tema. Dejstvo je da so med kandidati bivši komunisti, vendar je problem , da enim toleriramo bivši komunizem drugim pa ne. Ni se mogoče znebiti vtisa, da kandidati in soočenja ne postavijo na plan trenutno najbolj eklakanten pojav v slovenski družbi, to je vodja opozicije, ki vsiljuje vzorec obnašanja do državnih institucij. Namerno in preračunljivo izigravanje prevzema pošte v kazenski zadeve o izvoru denarja 184 dni. Primerov je še več, vendar se ves to tolerira in prevrača dnevni politiki v prid. Posebej pomenljivo na sosočenjih je tudi primer odnosa sodelovanja v komunizmu, konkretno Pahorju se ne tolerira Janši, Likovičevi in še vrsta drugih na desnici pa ko da niso bilo nikoli v tem sistemu.

  6. Nad predvolilno strategijo in taktiko za letošnje predsedniške volitve bi se morali nadvse (samo)kritično zamisliti predvsem v obeh “pomladnih” opozicijskih strankah (SDS in NSI), ki sta po eni strani brutalno in sovražno razdelili desnosredinsko (se pravi, lastno) volilno zaledje ter obenem omogočili svojim volivcem in simpatizerjem, ki se s tako pogubnim medsebojnim volilnim spopadom obeh “pomladnih” strank in obeh kandidatk (Ljudmile Novak in Romane Tomc) ne strinjajo, da “zbežijo” v vsaj na videz manj konfliktni levo-desni center, kjer nadmočno kraljuje kot kandidat najširšega kroga volivcev aktualni predsednik RS Borut Pahor.
    Dejstvo, da volivci in simpatizerji opozicijskih pomladnih strank SDS in NSI po meritvah javnega mnenja prostodušno “poklanjajo” od tretjine do dveh petin glasov kandidatu tranzicijske levice ter poosebljenju politične kontinuitete s totalitarnim enopartijskim enoumjem Borutu Pahorju, je brez dvoma porazno za predvolilne stratege in najožji politični vodstvi obeh pomladnih strank.
    Še bolj porazno je dejstvo, da kandidatki obeh pomladnih strank skupaj po zadnjih anketah javnega mnenja ne bosta spravili skupaj niti toliko glasov kot jih bo zbral “ad hoc” medijsko vsiljeni in promovirani “rezervni” predsedniški kandidat najbolj trde, konservativne in ortodoksne “revolucionarne” tranzicijske levice (Marjan Šarec) z medijsko najzgovornejšim in najvplivnejšim upokojencem Milanom Kučanom na čelu ter z v zadnjem trenutku volilne kampanje kampanjsko aktivirano protipahorjevo četico prokomunističnih in proruskih intelektualcev.
    Makiavelistično načelo vladanja, “deli in vladaj”, bo še enkrat in ponovno omogočilo tranzicijski levici, da bo totalno obdržala in še naprej krepila nadzor nad vsemi odločevalskimi funkcijami, institucijami in organi legalne in legitimne oblasti v RS.
    Pomladni stranki SDS in NSI sta tranzicijski levici z nepotrebnim in škodljivim medsebojnim spopadom med kandidatkama SDS in NSI odločilno ter pogubno asistirali in pomagali. Dvomimo, da se bodo končni zmagovalec predsedniških volitev ter njegovo jedrno levo tranzicijsko volilno zaledje obema pomladnima strankama za nenamerno, a odločilno pomoč kdaj zahvalili.

  7. Tone! Mislim, da ne razumeš bistva.
    Biti komunist ni kaznivo – sodelovati in braniti komunistične zločine pa je nekaj drugega. Prav je, da se odkrije ZLOČINCE – to bi moralo biti v interes še živečih partizanov (ni prav da so v kolektivni krivdi) in vsem poštenim KOMUNISTOM. Ta ki brani in hoče zakrivati zločine, pa ni POŠTEN.
    Med pobitimi je veliko poštenih Slovencev, narodno zavednih, premožnih in sposobnih ljudi. Ni prav, da svojci ne vedo za njihove grobove (ki jim pravijo kosti) in, da še po več kot 70 – ih letih, nimajo mrliškega lista. To ni prav in nima pravnih osno, niti civilizacijskih vrednot. To je treba rešiti ! Le tako bomo lahko govorili o spravi našega NARODA.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime