Kaj naši državi pomeni Prekmurje

Vir: Sobota Info
POSLUŠAJ ČLANEK

Včerajšnji praznični dan se je v Beltincih zaključil z državno proslavo ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Proslavo bi lahko razdelili na dva dela. Najprej je do besede prišel predsednik vlade republike Slovenije, Marjan Šarec, ki je v svojem govoru med drugim izpostavil pomen narodnih buditeljev za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter skrb države za razvoj pokrajine.


V drugem delu pa so do besede prišli Prekmurci. Prav vsi nastopajoči na kulturnem delu programa so namreč s to pokrajino neločljivo povezani. Program je potekal v znamenju spraševanja, kdo smo, od kod smo in kam gremo. V komentarju pa o tem, kakšno vizijo o tej pokrajini imamo?

Pred stoletjem je bilo prekmurskim narodnim buditeljem popolnoma jasno kam sodijo. V viharni zgodovini 20. stoletja se je prikazala možnost, da se meje začrta na novo. Tega so se takratni narodni buditelji še kako dobro zavedali in tudi zato s spremembo mejne črte uspeli.

V svojem govoru se jim ni mogel izogniti niti predsednik vlade Marjan Šarec, ki je poudaril dejanja Matije Slaviča, Franca Kovačiča, Jožefa Klekla starejšega, Franca Ivanocyija,  Ivana Baše, Jožefa Godina ter njihovih kolegov in jih po teži njihovih dejanj postavil ob bok Rudolfu Maistru, Franju Malgaju ter njunim soborcem. Brez njih bi bilo marsikaj drugače.

Burna zgodovina in boj z vsakdanjimi problemi


Po Šarčevih besedah združitev nikakor ni pomenila konca težav Prekmurcev, teh se je nanje zgrnilo veliko. Še posebej oster je bil po njegovih besedah konflikt z Informbirojem, ki je neprodušno zaprl mejo, tako da se ljudje niso mogli niti posloviti od svojih najdražjih, ki so ostali na madžarski strani. Temna noč se je spustila na oba naroda. A nobena noč ni večna. Sedaj imamo možnost ustvarjati zgodovino po lastnih besedah in hotenjih.

Gospodarski optimizem


Beseda je nanesla tudi na današnje gospodarsko stanje, na katerega je po govornikovih besedah potrebno gledati optimistično. Zlasti se krepi turizem. Vlada v okviru skladnega gospodarskega razvoja skrbi tudi za Prekmurje. V regiji in njeni ožji okolici oziroma Pomurju je tako tudi z državno pomočjo nastalo več kot 900 delovnih mest, trenutno pa se izvaja 18 projektov v vrednosti slabih 53 milijonov evrov.

Naj ti vedno sije sonce


Svoj govor je predsednik vlade zaključil z besedami, da "Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije. Geografsko si na samem robu naše ljubo Prekmurje. A v naše misli in srca si nam seglo globoko. Bodi za vekomaj del naše najlepše Slovenije, naj te nikoli več ne zagrne temna noč, naj ti vedno sije sonce".

Kulturna pisanost Prekmurja


Že osrednji govornik je poudaril, da je Prekmurje narodnostno zelo pisana pokrajina, v kateri živijo Madžari, Hrvati in Romi, soustvarjali pa so jo tudi Nemci in Judje. To je skušal s predstavo prikazati tudi režiser proslave Primož Ekart. Skozi prireditev nas je peljal s pomočjo treh za Prekmurje ključnih stvari, reke, pesmi in gravitacijskih valov.

Precej polemik je sprožilo dejstvo, da je bilo v prireditev vključeno branje poezije tudi v Madžarskem jeziku, zaradi česar so bili med to točko napovedani tudi žvižgi. A recital, mešanica slovenskega in madžarskega ter slovenskega in romskega jezika, je potekal brez vsakršnih posebnosti.



 
KOMENTAR: Uredništvo
Jasno nam je od kod smo in kaj smo. A kam bi radi šli
Pokrajina med Muro in Rabo je skoraj tisočletje svojo politično in družbeno vsakdanjost doživljala na drugačen način. Njihovo narodno zavedanje je bilo konstituirano drugače kot na po velikosti skoraj dvajsetkrat večji površini na desnem bregu Mure. Toda kljub burni zgodovini so obstali, tudi in zlasti zato, ker so se sami zavedali, da so Slovenci. Obenem pa so obdržali tudi spoštovanje do vseh, ki so njihovo identiteto soustvarjali, tudi, če so to bili drugi narodi. Ta drža ni problem in zaradi nje ljudje v tej pokrajini ne bodo imeli težav. Zasluge drugim lahko priznavajo le tisti, ki spoštujejo tudi sebe in svoje delo. Le takrat je to lahko iskreno. Iz proslave in govora glavnega govornika bolj bode druga stvar. Zdi se, da manjka razmislek, kam bi radi šli. To je še ena v vrsti proslav, ki zna slaviti tako sedanjost, še bolj pa pretekle dogodke. A proslave niso le hvalospev preteklosti in sedanjosti. Biti morajo tudi upanje za prihodnost. Predsednik vlade sicer poudarja spodbudne gospodarske kazalce območja, ki je sicer najrevnejša v državi z več kot polovico manjšim BDP od najrazvitejše regije. A brez neke širše vizije kako ta razkorak zmanjšati, ne bo uspeha. Prekmurje je namreč še vedno tudi sinonim za brezposelnost, brezperspektivnost, delo v Avstriji in izseljevanje. Vlada sicer ponuja subvencije, a te, kot vemo iz izkušenj, ne bodo dovolj. Potrebna bo vizija prihodnosti. Pred stotimi leti vizije te ni manjkalo in v pogajanjih v Parizu se je doseglo veliko. A za uspeh je takšno odločenost potrebno kazati ves čas. Prekmurje, vso srečo. Pri tem naj ti bo v vodilo zaključna pesem prireditve, v kateri Vlado Kreslin, poleg Milana Kučana verjetno najbolj znani obraz tega območja poje: Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá! Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike