Kaj naši državi pomeni Prekmurje

Uredništvo
8

Včerajšnji praznični dan se je v Beltincih zaključil z državno proslavo ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Proslavo bi lahko razdelili na dva dela. Najprej je do besede prišel predsednik vlade republike Slovenije, Marjan Šarec, ki je v svojem govoru med drugim izpostavil pomen narodnih buditeljev za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter skrb države za razvoj pokrajine.

V drugem delu pa so do besede prišli Prekmurci. Prav vsi nastopajoči na kulturnem delu programa so namreč s to pokrajino neločljivo povezani. Program je potekal v znamenju spraševanja, kdo smo, od kod smo in kam gremo. V komentarju pa o tem, kakšno vizijo o tej pokrajini imamo?

Pred stoletjem je bilo prekmurskim narodnim buditeljem popolnoma jasno kam sodijo. V viharni zgodovini 20. stoletja se je prikazala možnost, da se meje začrta na novo. Tega so se takratni narodni buditelji še kako dobro zavedali in tudi zato s spremembo mejne črte uspeli.

V svojem govoru se jim ni mogel izogniti niti predsednik vlade Marjan Šarec, ki je poudaril dejanja Matije Slaviča, Franca Kovačiča, Jožefa Klekla starejšega, Franca Ivanocyija,  Ivana Baše, Jožefa Godina ter njihovih kolegov in jih po teži njihovih dejanj postavil ob bok Rudolfu Maistru, Franju Malgaju ter njunim soborcem. Brez njih bi bilo marsikaj drugače.

Burna zgodovina in boj z vsakdanjimi problemi

Po Šarčevih besedah združitev nikakor ni pomenila konca težav Prekmurcev, teh se je nanje zgrnilo veliko. Še posebej oster je bil po njegovih besedah konflikt z Informbirojem, ki je neprodušno zaprl mejo, tako da se ljudje niso mogli niti posloviti od svojih najdražjih, ki so ostali na madžarski strani. Temna noč se je spustila na oba naroda. A nobena noč ni večna. Sedaj imamo možnost ustvarjati zgodovino po lastnih besedah in hotenjih.

Gospodarski optimizem

Beseda je nanesla tudi na današnje gospodarsko stanje, na katerega je po govornikovih besedah potrebno gledati optimistično. Zlasti se krepi turizem. Vlada v okviru skladnega gospodarskega razvoja skrbi tudi za Prekmurje. V regiji in njeni ožji okolici oziroma Pomurju je tako tudi z državno pomočjo nastalo več kot 900 delovnih mest, trenutno pa se izvaja 18 projektov v vrednosti slabih 53 milijonov evrov.

Naj ti vedno sije sonce

Svoj govor je predsednik vlade zaključil z besedami, da “Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije. Geografsko si na samem robu naše ljubo Prekmurje. A v naše misli in srca si nam seglo globoko. Bodi za vekomaj del naše najlepše Slovenije, naj te nikoli več ne zagrne temna noč, naj ti vedno sije sonce”.

Kulturna pisanost Prekmurja

Že osrednji govornik je poudaril, da je Prekmurje narodnostno zelo pisana pokrajina, v kateri živijo Madžari, Hrvati in Romi, soustvarjali pa so jo tudi Nemci in Judje. To je skušal s predstavo prikazati tudi režiser proslave Primož Ekart. Skozi prireditev nas je peljal s pomočjo treh za Prekmurje ključnih stvari, reke, pesmi in gravitacijskih valov.

Precej polemik je sprožilo dejstvo, da je bilo v prireditev vključeno branje poezije tudi v Madžarskem jeziku, zaradi česar so bili med to točko napovedani tudi žvižgi. A recital, mešanica slovenskega in madžarskega ter slovenskega in romskega jezika, je potekal brez vsakršnih posebnosti.

Jasno nam je od kod smo in kaj smo. A kam bi radi šli

Pokrajina med Muro in Rabo je skoraj tisočletje svojo politično in družbeno vsakdanjost doživljala na drugačen način. Njihovo narodno zavedanje je bilo konstituirano drugače kot na po velikosti skoraj dvajsetkrat večji površini na desnem bregu Mure. Toda kljub burni zgodovini so obstali, tudi in zlasti zato, ker so se sami zavedali, da so Slovenci. Obenem pa so obdržali tudi spoštovanje do vseh, ki so njihovo identiteto soustvarjali, tudi, če so to bili drugi narodi.

Ta drža ni problem in zaradi nje ljudje v tej pokrajini ne bodo imeli težav. Zasluge drugim lahko priznavajo le tisti, ki spoštujejo tudi sebe in svoje delo. Le takrat je to lahko iskreno.

Iz proslave in govora glavnega govornika bolj bode druga stvar. Zdi se, da manjka razmislek, kam bi radi šli. To je še ena v vrsti proslav, ki zna slaviti tako sedanjost, še bolj pa pretekle dogodke. A proslave niso le hvalospev preteklosti in sedanjosti. Biti morajo tudi upanje za prihodnost. Predsednik vlade sicer poudarja spodbudne gospodarske kazalce območja, ki je sicer najrevnejša v državi z več kot polovico manjšim BDP od najrazvitejše regije. A brez neke širše vizije kako ta razkorak zmanjšati, ne bo uspeha. Prekmurje je namreč še vedno tudi sinonim za brezposelnost, brezperspektivnost, delo v Avstriji in izseljevanje. Vlada sicer ponuja subvencije, a te, kot vemo iz izkušenj, ne bodo dovolj. Potrebna bo vizija prihodnosti. Pred stotimi leti vizije te ni manjkalo in v pogajanjih v Parizu se je doseglo veliko. A za uspeh je takšno odločenost potrebno kazati ves čas.

Prekmurje, vso srečo. Pri tem naj ti bo v vodilo zaključna pesem prireditve, v kateri Vlado Kreslin, poleg Milana Kučana verjetno najbolj znani obraz tega območja poje:

Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!

 

8 KOMENTARJI

  1. Kreslin z svojo muziko in Kucan z unicenjem Prekmursko/ Pomurskega gospodarstva sta resnicna predstavnika Prekmurja… , da ne govorim o Polanicu, kateremu je boter Kucan! Res ste prava dva izbrali…da ostalih zidanih oseb sploh ne omenjam! In pa vaski komedijan, ki je prisel povedat, da on Prekmurja ne da kar tako… se nedolgo tega ni vedel za Prekmurje in kako priti do njega, brez navigacije…Jaz proslava nisem bil udelezenec….

  2. “Kaj naši državi pomeni Prekmurje”

    Naslov kaže rahlo zmedo v mislih. Država ni oseba pa ne moremo govoriti, kaj ji nekaj pomeni. Oseba pa je neformalni vodja gospod Milan Kučan. Kaj njemu pomeni Prekmurje? Ampak! To je pa že en drugi pogovor.

  3. Zadostovala bi proslava, ki jo je organiziral murskosobošiki škof, saj se jo je udeležil tudi predsednik republike in na njej tudi govoril.

    Uradna državna proslava je bila še ena priložnost, ki jo je levica s popolnoma neprimernim govornikom za take primere Marjanom Šarcem zlorabila za poceni politikantstvo.

    Mojo pozornost je privabila tudi zaključna misel gornje kolumne:

    “Prekmurje, vso srečo. Pri tem naj ti bo v vodilo zaključna pesem prireditve, v kateri Vlado Kreslin, poleg Milana Kučana verjetno najbolj znani obraz tega območja, poje ….”.

    Gorje Prekmurcem, če se nimajo s kom drugim postavljati pred svetom kot s Kučanom in izpetim Kreslinom.

    K sreči ni tako, imeli so, imajo in še bodo imeli može iz pravega testa.

  4. Tisti čas,ko so šli Prekmurski duhovniki v Ljubljano,k predsedniku Narodnega sveta Pogačniku,ki sploh ni vedel kje je Pomurje in da tam živijo Slovenci,je po vedenju in zavedanju “ta glavnih” enak današnjemu.
    Današnji predsednik vlade sicer ve kje je Prekmurje,nisem pa prepričan da razume Prekmurje in da ve kaj storiti v smeri delovanja in razvoja.
    Niti to mu ni jasno,da je potrebno pogledati samo malo preko meje v Avstrijo (Štajersko,Gradiščansko..) in v zadnjem času tudi proti Madžarski.Če že ne zmore on in njegova vlada “kreacije”,naj “prepisuje”,pr’mejduš,to pa je sposoben,tako si mislim.
    A kaj,ko udari realnost : poskrbeti je potrebno za levičarsko stvarnost,”nahraniti” lumpenproletariat in vse prisklednike,zagotoviti široko širokemu javnemu sektorju mirno življenje in še kaj.
    S Prekmurjem se že stolet napačno “igra”.Najprej se ga niti ni poznalo.Potem so prišlo socialistični časi,ko se je delalo na “horuk” v industriji,v kmetijstvu so iz neznanja in nevedenja “zastrupili” “Ravnico” in ji znižali podtalnico tako,da je kmetijstvo začelo “kihati”.Ko so končno prišli “novi časi” in so si Prekmurci obetali kaj boljšega,so “priletele kobilice”,ki so “obrale” še tisto,kar je ostalo.
    Prekmurje je po stoletih v bistvu na začetku. Šarec se v resnici sploh nima s čim pohvaliti. Tisto,kar bi moral storiti,ne bo storil,ker mu to ne bo dovolila “levičarska pamet/miselnost”. Šarec pač vodi levo-levo vlado!

  5. Sta s premikom Nove Slovenije na levo sredino Ljudmila Novak in Matej Tonin res pridobila pravico, da sta na beltinški proslavi leve ničevosti sedela poleg Kučana?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime