Kaj narediti z delnicami iz registrskih računov?

S koncem letošnjega leta bodo ukinjeni registrski računi, kar za več kot 200.000 fizičnih oseb, kar pomeni, da se morajo ti do takrat odločiti, kaj storiti z vrednostnimi papirji, ki jih imajo shranjene tam.

Odgovor na vprašanje, kaj storiti z vrednostnimi papirji, je odvisen predvsem od tega, kolikšna je vrednost papirjev in kakšni so stroški, ki jih različne rešitve prinašajo, upoštevati pa je potrebno tudi, kakšne so posameznikove finančne zmožnosti.

Po podatkih Centralne klirinško depotne družbe (KDD) je tistih, ki se morajo do konca leta še odločiti, kaj bodo naredili s svojimi vrednostnimi papirji, še precej: letos poleti je bilo namreč odprtih še več kot 240.000 registrskih računov v skupni vrednosti 732 milijonov evrov.

Slaba polovica lastnikov računov ima na njih za manj kot 100 evrov vrednostnih papirjev, povprečna vrednost sredstev na računih pa je po podatkih KDD malo več kot 3.000 evrov.

Kaj lahko storite imetniki vrednostnih papirjev?

Prva možnost je prenos vrednostnih papirjev na trgovalni račun, ki je možen
do vključno 31. decembra 2016. Tega lahko odprete pri katerem koli članu KDD.

Za razliko od registrskega računa, ki je bil do sedaj brezplačen, pa so z odprtjem in vodenjem trgovalnega računa povezani določeni stroški, ki se razlikujejo glede na ponudnika. Poleg tega se razlikujejo tudi vrste in število nadomestil, zato je pametno, da pred končno odločitvijo preverite tarife posameznih ponudnikov.

Za odprtje trgovalnega računa se boste morali oglasiti v poslovalnici, s seboj pa vzemite osebni dokument, davčno številko in podatke o svojem bančnem računu, prav pa pride tudi izpis stanja, ki vam ga je posredoval KDD.

Druga opcija je, da vrednostne papirje prodate. Pogoj za prodajo je, da imate odprt trgovalni račun, dobro pa je tudi, da gre za delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in se z njimi tudi redno trguje.

Takoj po odprtju trgovalnega računa se lahko odločite za sočasen prenos vrednostnih papirjev nanj ter istočasno tudi za zaprtje računa in se tako izognete nadaljnim stroškom, ki so povezani z vodenjem računa, ne morete pa se izogniti stroškom odprtja ter zaprtja računa.

Tretja opcija je opustitev vrednostnih papirjev, s čimer se za vedno odpoveste lastništvu le-teh, zanje pa tudi ne prejmete nobenega plačila ali denarnega nadomestila.

Sama opustitev, ki jo opravite pri KDD, je brezplačna, tako da ne prinaša nobenih stroškov. To je opcija predvsem za tiste, ki papirjev ne želijo obdržati in pri katerih je vrednost papirjev zelo nizka, tako da bi s prodajo imeli več stroškov kot so ti vredni.

V primeru, da ne storite ničesar, bo KDD v skladu z ZNVP-1, vrednostne papirje položila pri pristojnem sodišču, kjer bodo čakali 5 let. Tam jih lahko v okviru sodnega postopka prevzamete, za katerega boste morali plačati stroške. Če tudi tega ne boste storili, bodo po 5-ih letih začeli pripadati Republiki Sloveniji.

Potrošnikov zoom: Kaj se najbolj splača?

Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je na portalu Potrošnikov zoom objavil svojo raziskavo, v kateri so preverili, pri katerem ponudniku se najbolj splača papirje prodati, če je njihova vrednost nizka (40 evrov) ter pri kom se najbolj splača odpreti trgovalni račun, če imate povprečno vrednost vrednostnih papirjev (3.000 evrov).

Ugotovili so, da se prodaja vrednostnih papirjev najbolj splača, če za to izberejo storitve Deželne banke Slovenije (DBS) ali pa bank KBS in SKB. Pri tem so gledali, koliko potrošnika pride odpiranje novega trgovalnega računa, njegovo vodenje ter zapiranje.

V primeru, da so zneski večji, je bolj pametno, da vrednostne papirje obdržite na trgovalnem računu. "Načeloma je boljša rešitev delnice obdržati, če njihove dividende in rast vrednosti pokrivajo vsaj stroške, ki jih boste imeli s trgovalnim računom," pišejo na Potrošnikovem zoomu.

"Primerjava med ponudniki je pokazala, da so stroški odpiranja trgovalnega računa in enoletnega poslovanja z njim najnižji pri banki BKS. Za njo so se uvrstile banke NLB, SKB in DBS, pri katerih so stroški manj kot 20 evrov."

Na koncu raziskave na inštitutu tudi opozarjajo na to, da so same ponudbe precej neugodne za potrošnike ter da bi bilo na trgu potrebne več konkurence:

"Pri proučevanju cenikov smo ob pogledu na visoka nadomestila, ki jih ponudniki zaračunajo potrošniku, dobili vtis, da ta trg nujno potrebuje več konkurence. Potrošnikom v bolj razvitih državah EU so na voljo veliko ugodnejše ponudbe. Pri nas visoki stroški odvračajo varčevalce od naložb v vrednostne papirje, tiste s premoženjem na registrskih računih pa silijo, da se odpovedo lastništvu. Veliko novih strank, ki bodo do konca leta kritično presojale in primerjale ponudbe, je mogoče pravi trenutek za prevetritev trga."