Kaj nam sporočata Jezusov dedek in babica

Gabriel Kavčič
2

Okrog letošnje 17. nedelje med letom se kar gnetejo nekateri godovi svetnikov, ki so zelo dragi slovenskemu narodu. V petek je godoval sveti Krištof, v soboto je godoval apostol Jakob, danes pa je slovesno v marsikateri od 58 cerkva, posvečenih sveti Ani. Zato bi današnjo duhovno misel usmeril kar k prazniku svetih Joahima in Ane.

  1. Pozornost do starih staršev

Sveta Joahim in Ana sta starša Device Marije in s tem Jezusova dedek in babica. Prav je, da se ob tem zgledu spomnimo tudi svojih starih staršev, ki so v naših družinah največkrat nosilci verskega življenja. Zelo pogosto zaradi takih in drugačnih razlogov stari starši predajo svojim vnukom vsaj kanček vere. Sveta Joahim in Ana naj torej prosita za vse stare starše, da bi se zavedali priložnosti, sami obudili vero in jo radi nevsiljivo predajali na mlajše generacije.

  1. Pozornost do prednikov in kulture

Ob tem se lahko vsak od nas zave, da pripadamo svojim širšim družinam. Naj bodo naša sorodstva taka ali drugačna, vsak od nas nekam spada. Ko se spominjamo starih staršev, se lahko spomnimo tudi na dejstvo, da smo del širše žlahte, kulture, naroda.

V času, v katerem padajo kipi in se poskuša bolj ali manj revolucionarno »čistiti« našo zgodovino, je pomirjujoč pogled na kip svete Ane po naših cerkvah. V njenem naročju zagledamo Devico Marijo, ki jo mami uči zapovedi. V tistem času je to pomenilo, da je otrok rasel v veri in kulturi hebrejskega naroda.

Tak kot sem, nisem padel z neba, temveč sem del moje kulture, mojega naroda.

God svetih Joahima in Ane je torej v tem času tudi opozorilo, da za starimi starši stojijo tudi njihovi starši, pa njihovi tudi. Tak kot sem, nisem padel z neba, temveč sem del moje kulture, mojega naroda. Zaupajmo torej tudi naš narod in kulturo svetima Joahimu in Ani.

  1. Pozornost do zakonskega življenja

Še ena pomembna podrobnost je skrita v današnjem godu: dejstvo, da sta sveta Joahim in Ana zavetnika zakoncev. V mojih domačih krajih, v Idrijskih Krnicah, je v mozaiku patra Rupnika ob objetih Joahimu in Ani posrečeno zapisano, naj sveta Joahim in Ana »prosita za može in žene«. Ne za »očete in mame«. Za »može in žene«!

Še leta 1917 je v Cerkvi veljalo, da je namen zakonske zveze le eden z dvema pomožnima: (1) prokreacija, absolutno prva; ter pomožna cilja (2) medsebojna podpora zakoncev in (3) remedium concupiscentiae, »zdravilo proti poželjivosti«. Stara obsedenost s plodnostjo in rodovitnostjo na katoliško teologijo vpliva še dandanes, ko je, tudi ob pomoči pomožnih znanosti, vedno bolj jasno, da se je treba za to, da bomo lahko govorili o dobrih družinah, najprej pogovarjati o zakoncih.

Skratka, dragi zakonci, današnji god Joahima in Ane je vaš praznik. Enkrat za spremembo ne govorimo o vaših družinah, ampak samo o vaju dveh, o vajini ljubezni, o vajini naklonjenosti drug do drugega, o vajinih težavah, o vajini veri.

Niso samo otroci namen svetega zakona, najprej sta pomembna vidva, vajin odnos, vajina vera, vajino zaupanje v Gospoda. Nadgradita to nedeljsko duhovno misel z mislijo na vajin zakon, na prve trenutke zaljubljenosti, na poroko in na navdušenje tistih prvih skupnih trenutkov. God svetih zakoncev Joahima in Ane je praznik vas, krščanskih zakoncev. Bog vas živi, možje in žene!

2 KOMENTARJI

  1. Zelo lep članek, ki nakloni pozornost zakoncema brez otrok. Kako pomembno je povdarjati, da je tudi takšna skupnost del božjega načrta. Poznala sem nekaj takih parov, ki so v dvoje znali živeti izpolnjeno življenje v dvoje.Ne v zagledanosti eden v drugega, ampak vključujoč v njun odnos tudi sorodnike, prijatelje, znance.Kolikim otrokom so bili nekdaj taki pari botri v polnem pomenu besede.Znali so tako materialno kot duhovno podpirati otroke. Beseda boter mi vzbuja spoštovanje! Naj bo danes tudi praznik vseh teh s priprošnjo, da tudi sodobni pari ohranijo nekaj tega izročila!

  2. SPOŠTOVANEMU GOSPODU KAVČIČU SE ZAHVALJUJEM ZA DOBRE ŽELJE.

    RES JE ZAKON SVETA STVAR, KO GA SKLENETA MOŽ IN ŽENA pred oltarjem, kjer dobita “Božji blagoslov”.

    Če je odnos med možem in ženo spoštljiv in iskren, to se vedno odraža tudi na njihovih otrocih.

    Poznam kar nekaj parov, ki so ostali brez otrok, toda njuno medsebojno spoštovanje jih je povezovalo vse do smrti.
    Vendar tudi za spoštljiv odnos, je nujno, da se potrudita oba, le tako se pride do pravega sožitja.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime