Kaj nam o štirih levičarskih predsedniških kandidatih povedo zagovori pred aktivisti "Glasu ljudstva"

Podobno kot letos spomladi za parlamentarne volitve je mreža organizacij levičarske civilne družbe Glas ljudstva organizirala "Veliko predvolilno soočenje predsedniških kandidatk in kandidatov". Soočenja so se udeležili kandidati leve provenience, in sicer Miha Kordiš, Milan Brglez, Vladimir Prebilič in Nataša Pirc Musar.

Desnosredinska kandidata, Anže Logar in Janez Cigler Kralj, se »soočenja«, podobno kot njuni stranki pred parlamentarnimi volitvami, nista udeležila, kot tudi ne kandidatka stranke Resni.ca Sabina Senčar. 

Po Volitvomatu sledilo še soočenje

Ista nevladna organizacija, ki je vodila soočenje, je vzpostavila tudi volitvomat, ki naj bi olajšal izbiro kandidata za predsednika. Ta med drugim tudi vključuje vprašanja, kot so "Ali bi predsednik republike moral imeti neomejeno število mandatov" (za kar se ne zavzema nihče izmed kandidatov), in trditve, npr. "Če se predsednik/ca vključuje verskih obredov, se mora udeležiti obredov vseh verskih skupnosti v Sloveniji, ali pa nobenega" in "Gospodarska rast je ključno merilo blaginje in kakovosti življenja v Sloveniji, zato je potrebno politike in ukrepe, ki gospodarsko rast nižajo, zavračati."

Temu projektu je sledilo še soočenje na Trgu republike, ki so ga organizirali malo pred volilno nedeljo. Soočenje je potekalo tako, da so lahko ljudje postavljali sprotna vprašanja med samim soočenjem preko SMS-a, poleg seveda tistih, ki so jih postavljali organizatorji. Na Facebooku so zapisali, da bodo od predsedniških kandidatov zahtevali jasne, kratke in neposredne odgovore.

Na vprašanja, ki so jih postavili nevladniki, med drugimi tudi Filip Dobranić-Muki in Jaša Jenull, so kandidati odgovarjali z dvigom loparčkov. Na eni strani je bil z zeleno obarvan "da", na drugi pa rdeči "ne", imeli pa so tudi možnost dveh replik. Podobno kot aprila pred volitvami v državni zbor so bili kandidati postrojeni na lesenih klopeh.

Vprašanja so bila raznovrstna, kar pa je velikokrat značilno za tovrstna soočenja, nazadnje videno na soočenju na POP TV-ju, je dejstvo, da se ta dotikajo problemov in tematik, na katere predsednik republike nima kaj dosti vpliva oziroma ne spadajo v njegovo pristojnost.

Že začelo se je udarno. Pri vprašanju, ali bi se predsednik republike moral oglasiti v primeru, ko politika posega v medije, so odgovorili složno. V prvih vprašanjih, ki so bili naslovljeni vsem, so odgovorili enako, edino Nataša Pirc Musar je na vprašanje, ali Slovenija potrebuje predsedniško rezidenco, odgovorila da, medtem ko so ostali kandidati odgovorili, da ne.

Sledila so vprašanja namenjena individualnim kandidatom. Milan Brglez je recimo dobil vprašanje, kako bi izbral kandidata verskih skupnosti, ki ne bi odkrito agitiral za določeno politično stranko. Filip Dobranić-Muki je tako povedal primer, da predsednik republike  v programski svet imenuje dva člana verskih skupnosti, ki sta spet oba iz Rimokatoliške cerkve, in odkrito "agitirata za SDS in glasujeta za ukrepe, ki sledijo izključno njenim interesom". Če sledimo zastavljenemu "vprašanju" Mukija, naj bi tudi spodbujala škofe, da spodbudijo vernike, naj na referendumih, o katerih bomo odločali novembra, glasujejo proti zakonom, ki jih je sprejela Golobova vlada.

Brglez je na vprašanje odgovoril, da bi sledil dialog z vsemi verskimi skupnosti in da bi izbral predstavnika, ki je zavezan našemu ustavnemu redu. Glede medijev je med drugim Milan Brglez dejal, da bi zavrnil intervju za Novo24, medtem ko ostalih medijev ne bi zavračal.

Med levimi kandidati tokrat več enotnosti

Tokrat se je opazila nekoliko večja enotnost kot pa na aprilskem državnozborskem soočenju. Vsi kandidati so se npr. strinjali, da je potrebno legalizirati uporabo marihuane v rekreativne namene. Vsi so podprli tudi obdavčitev nepremičnin v lasti Rimokatoliške cerkve na vidno odobravanje publike (te so sicer obdavčene enako kot vsi drugi objekti, z izjemo objektov za bogoslužno rabo, ki niso obdavčeni pri nobeni verski skupnosti), podprli pa so tudi skrajšanje delovnega časa na 32 ur.

Ena izmed bolj bizarnih scen na soočenju se je zgodila, ko so na vprašanje o tem, ali podpirajo ukinitev t. i. zdravnikov »dvoživk«, kot imenujejo zdravnike, ki hkratno delajo v javnem in zasebnem zdravstvenem sistemu, enotno odgovorili z da. Jaša Jenull je nato priznal, da predsednik republike ne bo imel tako močne vloge pri tej odločitvi, ampak je »dobro vedeti, da se bodo za to zavzemali«, kar je nekako povzelo celoten namen srečanja na Trgu republike.

Za konec so kandidati morali predstaviti 3 točke, zaradi katerih so se kandidati sploh odločili za kandidaturo in ki so za njih tako pomembne, da bi se za njih še posebej zavzemali. Milan Brglez bi se tako zavzemal za prihodnost mladih, socialno in pravno državo, solidarnost in enakost med generacijami in spoloma, Vladimir Prebilič pa za zeleni prehod, mlade in decentralizacijo. Nataša Pirc Musar bi si prizadevala za napredek pri reševanju problematik pravne države, podnebnih sprememb in zdravstva, Miha Kordiš pa na področju podnebnega zloma, stanovanjske problematike, oskrbo starejših in obrambo javnega zdravstva.