Kaj nam je prineslo 20 let evra?

9
Uredništvo

Letošnjega januarja mineva 20 let od uradnega nastanka skupne evropske valute v 11 državah članicah EU. Datum sam državljanom ni prinesel kakšne posebne spremembe. Če ne bi brali medijev, v vsakdanjem življenju ne bi opazili ničesar. Toda evro je začel obstajati. Pristojnost monetarne politike se je prenesla na Evropsko centralno banko. Določene so bile fiksni menjalni tečaji med valutami, ki se od tedaj naprej niso več spreminjale.

Čez dve leti se je skupini priključila še Grčija in 1. 1. 2002 je dvanajsterica držav uvedla evro kot zakonito plačilno sredstvo na svojem ozemlju. Temu se je do danes pridružilo še sedem držav članic EU.

V nadaljevanju bomo videli, da je evro EU prinesel tako pozitivne kot negativne zgodbe. A tako za prve kot druge težko rečemo, da je kriv evro sam.

Kaj je Evropi prinesel evro?

Ena od najbolj pozitivnih posledic uvedbe evra je poenostavitev gospodarskega poslovanja v Evropi. Rezultati so izračunljivi. Slovenskemu gospodarstvu naj bi evro letno prihranil približno 40 milijonov evrov stroškov pri poslovanju z ostalimi članicami evroobmočja. Pri večjih članicah kot je denimo Nemčija, pa so ti prihranki milijardni.

Na začetku se je zdelo, da bo največje stroške enotne valute nosila Nemčija. Sprva je res kazalo tako. Toda ekonomisti se ne bi mogli bolj motiti. Nemčija je kmalu zatem, ko je prešla prilagoditveno obdobje, postala motor evropskega gospodarstva, kar je kljub trenutno nekoliko slabšim rezultatom, še vedno. Nasprotno pa nekatere druge članice, Irska, Španija in Francija, kljub boljšim izhodiščem, pišejo drugačne zgodbe. Irska se po krizi uspešno pobira, kar pa težko rečemo za Španijo in Francijo. Evro še zdaleč ni determiniral gospodarske uspešnosti posameznih članic. Če te niso opravile prilagoditev, se to največkrat ni končalo dobro.

Tako bo tudi v prihodnje. Po mnenju ekonomistov gospodarska prevlada Nemčije tudi v prihodnje nikakor ni zagotovljena. V preteklih dvajsetih letih je bilo veliko kriz in presenečenj. Zmagovalci in poraženci teh pa so nepredvidljivi.

Gospodarska rast

Evro se je že po nekaj letih soočil s hudo globalno gospodarsko krizo, ki je popolnoma razgalila tudi vse njegove slabosti. Med te lahko štejemo zlasti neučinkovito monetarno politiko. Pri tem so se ZDA, kjer se je ta začela, s svojim enotnim finančnim in političnim sistemom pri njenem reševanju bistveno bolj učinkovito odrezale. Medtem pa se je v evroobmočju zaradi počasnega in neučinkovitega ukrepanja ta prenesla tudi na številne članice, ki drugače ne bi utrpele resnejših posledic. Toda ECB je bila slednjič sposobna spremeniti svojo politiko, preprečiti deflacijo in gospodarstvo postaviti nazaj na noge.

Gospodarska rast v zadnjih dvajsetih letih tako ne dosega rasti v preteklih obdobjih. Toda ta se je vsaj za toliko znižala tudi v ZDA in drugih razvitih gospodarstvih, zato je zanjo okriviti evro precej krivično.

Nenazadnje globalni finančni trgi v evro verjamejo. Italijanska vlada je tako pred kratkim poizkušala s kršitvijo zavez članic evroobmočja, govorilo se je celo o izstopu. Neuspešno. Odziv na finančnih trgih je bil tako negativen, da danes o tem ni slišati niti besede. Italijanska vlada je pristala na vse temeljne zahteve Evropske komisije in o kakršnem koli izstopu iz evroobmočja se ne govori več. Izboljšuje se tudi situacija v Grčiji.

Inflacijska pričakovanja

Evro se je v dvajsetih letih izkazal kot ena najstabilnejših in najvarnejših valut. Ob njegovi uvedbi so se vrstili dvomi, če bo enakovreden nemški marki. V resnici je njegov ugled še večji. Inflacija je nižja kot v časih nemške marke. Zaradi tega se je znižala tudi visoka rast rast plač, ki je spodbujala inflacijo, cene so stabilnejše, stroški predvidljivejši.

Na evro že od začetka letijo kritike, da je povečal inflacijo. Za to trditev ni dokazov. Inflacija je v zadnjih dvajsetih letih na zgodovinsko nizkih ravneh. Trditev velja tudi za Slovenijo. Drži, da je bila inflacija ob uvedbi evra višja kot pred tem, saj se je v prvem letu približno podvojila. Vendar iz analiz družbe Deloitte izhaja, da je vpliv evra pri tem precenjen. K njej je prispeval največ 0,3 %, preostale razloge pa je potrebno iskati drugje.

Danes je slovenska stopnja inflacije v okviru evropskega povprečja, ki je okrog 2 %. Pred letom 2000 pa je bila v Sloveniji povsem običajna 7 % do 9 % inflacija, v prvih letih po osamosvojitvi pa tudi višja.

Zaupanje v evro

Zadnje raziskave kažejo, da je podpora evru v članicah evroobmočja visoka, kar 74 %, odstotkov državljanov meni, da je evro dobra stvar. S tem se jih ne strinja 20 %.

Nekoliko nižji (64 %) je odstotek tistih, ki menijo, da je evro dober z njihovo domače gospodarstvo, 25 % pa jih ima o tem negativno mnenje.

Evro in Slovenci

V Sloveniji imamo o evru bolj pozitivno mnenje kot je povprečje članic evroobmočja. Da je evro dobra stvar za Slovenijo, meni 72 % državljanov Slovenije, v nasprotno jih je prepričanih 20 %. Da je evro dobra stvar za EU jih meni 81 %. Oba rezultata Slovenijo uvrščata med prvo trojico držav.

Obenem smo Slovenci po zadnji raziskavi Eurobarometra med vsemi državami članicami EU najbolj naklonjeni evropski ekonomski in monetarni uniji s skupno evrsko valuto:

Slovenske izkušnje z evrom so zagotovo pozitivne, a smo imeli pri prilagajanju kar nekaj težav. Najprej zato, ker je takrat denar postal precej poceni. Obrestne mere so bile nizke, zaradi česar smo se pretirano zadolževali.

Zlasti gospodarske družbe. Ker nismo imeli več lastne denarne politike, je bilo ta proces težko ustaviti, pristanek pa je bil trd. Sedaj pa se Slovenija prav zaradi velike vpetosti v območje evra uspešneje pobira na noge. Kot kažejo analize, so pri tem temelji za gospodarsko rast bistveno bolj zdravi, saj se ta ne financira iz dolgov. Tudi po zaslugi evra.

Evro v žepu Slovencev
Odkar imamo evro, so, kljub hudi gospodarski krizi med 2009 in 2015, povprečne plače v Sloveniji močno narasle. Leta 2006, pred prevzetjem evra, je denimo povprečna BRUTO plača znašala 1232 €, povprečna NETO plača pa 751 evrov. Konec leta 2018 je bila povprečna BRUTO plača 1660 evrov, neto pa 1087 evrov.

Povprečna NETO plača je tako ta 35 odstotkov višja kot pred uvedbo evra, cene storitev v Sloveniji pa so zgolj za okoli 20 odstotkov višje.

V tem obdobju se je najbolj podražilo sadje (70 odstotkov),  tobačni izdelki (60 odstotkov), pa gostinske storitve (kava 47 odstotkov, pol litra piva 56 odstotkov …). Hrana se je v tem času podražila za 35 odstotkov. 

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 9

  1. Tudi sama mislim, da je pozitivno imeti Evro. Kajti enostavneje je potovati po celi Evropi, brez menjavanja valut.

    Posebno pa je pozitivno za gospodarstvo če prodaja ali pa kupuje izdelke iz drugih držav.

    Če samo pomislim, kako je bilo v Jugoslaviji, ko smo morali imeti devize za UVOZ. Od izvoza pa nismo dobili toliko deviz, kot je znašala prodaja našega blaga. Ker so morali DEVIZE najprej nakazati v Zvezno Banko. Od tu pa smo izvozniki morali zaprositi, za določeno kvoto (mogoče največ 30%), za uvoz repromateriala. Ostali % pa smo dobili v domači valuti, ki je bila podvržena inflaciji.
    Danes si tega še zamisliti ni moč.

  2. Si predstavljate, kašno inflacijo bi imeli, če ne bi bilo Evra.

    Že tretja zaporedna levičarska oblast bi z največjim veseljem tiskala tolarje, da je papirnica Radeče ne bi več dohitevala.

  3. Evro je hvala Bogu zaščita pred ponorelimi monetarnimi idejami slovenskih politikov, ki jih glede denarja absolutno ne zaupam. Kar se tiče povišanja cen; to je stranski produkt anomalij na slovenskem trgu, ki jih številni trmasto ščitijo in se le počasi razgrajujejo (Mercatorjev monopol, Telekomov monopol, energetski monopol, RTVjev monopol, slabe poslovne prakse in pravna nezaščitenost lastnikov kapitala in investitorjev).
    Hočete nižje cene in višje plače? Podprite delovanje tržnih inštitucij in inšpekcij, ki bodo zatirale nedovoljene poslovne prakse.
    Tolarji so bili lepo, čustveno sem navezan na njih, ampak hvala Bogu za Evro.
    O manipulaciji tečaja Tolarja pa je svoj čas veliko pisal ekonomist dr. Mičo Mrkaić.

  4. Ne upam si pomisliti, kaj bi bilo s Slovenijo, če ne bi imeli evra. Kakšen kriminal izvajajo nekateri (ki so povrhu še začiteni)!!! Tolarji bi se tiskali kot za stavo!!!!
    Po drugi strani pa je za nas zelo dober psihološki vidik uvedbe evra. Iz ničvrednega dinarja preko tolarja, ki je še vedno imel osnovo v dinarju, smo prišli do svetovno uveljavljene valute, ki se imenuje evro! kaj takega si starejši niti predstavljati nismo mogli. Neki broz se obrača v grobu.

  5. Nejo ob 10,51
    Lepo ste napisali.
    Dopolnila bi pa samo vaš zadnji stavek. Broz mislim, da se ne obrača, ker je imel za “hude čase” vedno dovolj konveribilne valute – varno spravljene v Švici. Njegovi veliki častilci in “politični dediči”, so se od njega veliko naučili in ga v pogledu na finance tudi posnemali.

Komentiraj