Kaj naj storijo države, da ublažijo gospodarsko krizo? Kje je Slovenija z ukrepi?

Uredništvo
16

Mnoge države med drugimi tudi Slovenija so že začele sprejemati prve ukrepe, ki bi pomagale gospodarstvu, podjetjem in samozaposlenim, da bi preživeli to krizo, ki jo je prinesla epidemija koronavirusa.

A v Centru za evropske reforme (CER) opozarjajo, da se morajo države pripraviti tudi na čas, ko bo virus dovolj zajezen, da se bodo ljudje lahko vrnili na delo. Kaj lahko posamezne vlade naredijo, da gospodarstvu pomagajo okrevati? Kakšne ukrepe pripravlja slovenska vlada?

Obstaja namreč nevarnost, da bodo ukrepi takoj, ko bo kriza pod streho odpravljeni. Če se bo to zgodilo prehitro, tako kot takoj po finančni krizi, se zna zgoditi, da bo veliko podjetji to zelo prizadelo. Zato na CER opozarjajo, da morajo vlade in centralne banke v državah stimulacije in ukrepe za gospodarstvo ohraniti tudi, ko je striktna faza kontaminacije virusa že mimo.

Le tako bodo banke že danes pripravljene posojati denar, saj bodo prepričane, da bo njihov prihodek v prihodnjih letih višji.  Še posebej samozaposleni bodo bolj pripravljeni delati od doma in tako preprečili, da bi se virus hitreje širil, obenem pa bo njihova zagnanost višja, saj bodo upali na uspešne čase, takoj ko bo kriza mimo. Podjetja pa bodo celo lahko za kakšen teden zaprla svojo prozivodnjo.

Štiri fronte za hitro okrevanje evropskih gospodarstev po krizi

Evropska centralna banka bi morala po nasvetih CER oznaniti, da bo dopustila višjo inflacijo za dve leti, brez da bi zvišala obrestne mere. Na CER so prepričani tudi, da bi morala fiskalna politika delovati na štirih frontah. Najprej bi vlade morale gospodarstvu ponuditi kredite, da se bodo lahko spopadla z padcem prihodkov. Ob tem bi morale vlade oznaniti, da bo del teh kreditov oproščen vračanja, vse zato, da bi se gospodarstvo po krizi čim hitreje pobralo. Vlade naj tudi čim prej predvidijo visoke davčne olajšave ali celo odpise davkov.

Druga fronta pomoči bi morala iti za najbolj prizadete sektorje gospodarstva: restavracije, bare, gledališča, turizem. Vlade bodo za ta sektor storitev največ naredile, če bodo zanje znižale stopnjo davka za leto dni in tako povečale povpraševanje in zagon storitev.

Tretja fronta proti finančni krizi je večanje potrošnje. Na CER tako svetujejo, da bi vlade vsakemu državljanu dale 300 do 600 dolarjev, kot nekakšni krizni dodatek. Raziskave namreč kažejo, da bi ta denar od 50 do 90% državljani porabili v naslednjih treh mesecih prav pri nakupih.

Zadnja fronta, o kateri govorijo v CER pa so javne investicije. Veliko držav bo namreč po krizi imelo precej višji javni dolg, kar bo vlade sililo v to, da režejo javne investicije. Če pa bi se vlade zavezale k dolgoročnemu programu višjih javnih investicij, bo to pomagalo podjetjem, ki so vezana predvsem na javne investicije.

Če Evropa ne bo stopila skupaj, opozarjajo v CER, bodo posledice virusa na gospodarstvo in same države članice enormne. Vlade držav članice se morajo zavedati, da tokrat ni čas za varčevanje, ampak morajo svojim gospodarstvom stati ob strani z velikodušnostjo.

Slovenska vlada danes potrjuje mega zakon v pomoč gospodarstvu

Na današnji seji vlade bodo obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za državljane in gospodarstvo. Mnogi ga imenujejo, akr mega zakon.

Med najpomembnejšimi so sofinanciranje prispevkov za delavce na čakanju s strani države, pomoč samozaposlenim v obliki odpisa socialnih prispevkov in izplačila mesečnega temeljnega dohodka v višin 490 evrov ter poseben dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami. Javnih storitev, ki se v času krize ne izvajajo, gospodinjstvom ne bo treba plačati.

Ukrepi predvidevajo tudi solidarnostni dodatek upokojencem, ki prejemajo pokojnino do 700 evrov, prav tako pa predvidevajo tudi več oblik pomoči kmetom in članom kmetijskih gospodarstev.

NSi želi samozaposlenim povišati nadomestilo in v ukrepe vključiti tudi študente

NSi je posameznim ministrstvom že poslala nekaj dodatnih predlogov ukrepov za zajezitev posledic epidemije na zdravje ljudi in za preprečitev gospodarske škode. Med drugim za samozaposlene predlagajo znesek nadomestila v višini minimalne plače.

Želijo pa tudi, da se ponovno pregleda upravičence do kriznega dodatka in se k njim prišteje nekatere kategorije prebivalcev, ki so po njihovi oceni povsem neupravičeno izpadle. »V kriznem protikoronskem paketu smo na primer povsem pozabili na študente, ki so čez noč ostali brez prihodkov. Zdi se nam zelo pomembno, da so ukrepi uravnoteženi in da zadostijo tako potrebam gospodarstva, obrtnikov in samozaposlenih kot tudi povsem navadnih ljudi in ranljivih družbenih kategorij,« so zapisali v sporočilu za javnost.

 

16 KOMENTARJI

  1. Zakaj se v domovih okužijo starostniki, če so obiski svojcev postali prepovedani? Se po zraku vozijo aerosoli z virusi? Je naše okolje res tako onesnaženo s trdimi delci, da na njih prijezdijo kronavirusi v domove ostarelih in tam okužijo starejše od katerih so nekateri že tako na pragu smrti? Kako se ta virus v resnici širi? Nekaj je narobe s podatki. Zakaj virus tako rad napada najstarejše? To me zanima. Je bilo biološko orožje, ki je bilo namenjeno okužbi sovražne vojske in usmrtitvi generalov? Wuhan ima namreč laboratorij, ki je specializiran točno za to. Vi Domovina mi zdaj povejte to.

    • Na levici so pred krakim sprožili debato o evtanaziji.

      Kaj pa, če je korona virus pomoč bratske kitajske komunistične partije slovenski sestrski levici pri uveljavljanju take vrste evtanazije.

      Starejša generacija je namreč trn v peti komunistom in levičarjem, ker še pomni, kaj so oboji počeli v preteklosti.

  2. CER predlaga inflacijo kot rešitev sistema.
    Če malo pogledamo v zgodovino se je inflacija pojavila kot zadnji stadij pred smrtjo bolnika. Od rimskega imperija naprej.
    Ko se bo to zgodilo bo konec ne samo evra, ampak tudi EU, mogoče celo evropske civilizacije kot take.

    • Igor, tokrat imaš pa prav. Samo treba je vedeti, da je denar vezan na produkt. Brez produkta ni denarja. Denar je samo merilo vrednosti produkta. Če ne bo produkta, tudi denarja ne bo. Ali dugače povedano, denar brez produkta je navaden papir, kot npr. v Venezueli, kjer ga ne štejejo več, ampak tehtajo; npr. en piščanec, ena kila denarja. Ali pa beri Remarque, Črni obelisk.
      Zato vse vlade tuhtajo, kako vzdržati produkcijo.

  3. Slovenec kremenit 27. marca 2020 ob 18:07 At 18:07
    Igor, a nisi opazil, da se je modri Slovenec kremeniti le odzval na Mickin komentar.

    A ne zmoreš napisati komentarja, ne da bi omenil komuniste in levičarje!

  4. Kar se pa tiče spodbujanja potrošnje: po mojem osebnem mnenju nas je ravno nebrzdana potrošnja privedla v katastrofo. Na kupe poceni izdelkov iz Kitajske, ki so bili več ali manj za enkratno uporabo. Cunj toliko, da so bile omare zmeraj premajhne. Poceni zelenjava in sadje z drugega konca sveta. Trgovski centri na vsakem vogalu in na nekdanjih njivah. Omalovaževanje lokalne pridelave (= predraga itd.). Vrtički samo za okras – da bi kdo solato pridelal ali posadil jablano, se pa ne splača.

    Mislim, da bo treba spremeniti malo tudi naše navade. Še tisti najbolj konzervativni (kamor štejem tudi sebe) smo počasi zalezli v potrošništvo. V bistvu pa ne potrebujemo toliko enih stvari za preživetje. Mogoče nas bo tudi tale kriza malo prizemljila … Bo treba poleg tiskanja denarja premisliti tudi o načinu življenja vsaj na stari celini. Če nismo že prepozni.

    Ampak to je moje osebno razmišljanje. Nimam namena posploševati.

  5. Janševa vlada in vladajoča koalicija SDS, SMC, NSi in Desus so šele drugi teden pri vzvodih izvršilne oblasti, pa je v zadnji fazi usklajevanja že drugi zajetni protikrizni “paket” nujnih ukrepov, pri katerem je vladi uspelo pritegniti k sodelovanju vrsto vrhunskih gospodarskih in makroekonomskih strokovnjakov, nekdanjih ministrov, gospodarstvenikov iz prakse.
    Pomembna novost v delovanju nove krizne vlade je, da ji uspeva pritegniti k sodelovanju strokovnjake z različnih političnih bregov ter da do njihovega ekspertnega znanja po dolgem času vladajoča politična garnitura izkazuje tudi primerno spoštovanje in zaupanje. Najbrž je k temu pomembno prispevala ogroženost s pandemijo, ki terja polno in vsestransko ter neprekinjeno sodelovanje strokovnjakov s področja medicine, javnega zdravja ipd.
    Tretja pomembna prvina delovanja v prvih dveh tednih vladanja Janševe vlade je tudi nepričakovana široka odprtost in pozornost ministrov za utemeljene kritike in konstruktivne odzive prizadetih in zainteresiranih javnosti, od sindikatov, delodajalcev, samozaposlenih in samostojnih podjetnikov do upokojencev, študentov in brezposelnih.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime