Kaj Milan očita Milanu? Nov članek iz tujine Janševo vlado krivi še za izpraznitev Roga ter nefinanciranje Radia Študent

Vir foto: wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Enostranski prikaz medijskih razmer v Sloveniji, ki si ga je privoščil bruseljski Politico, je spodbudil dolgoletnega evropskega poslanca SDS, Milana Zvera, da se oglasi v javnem pismu.

"Ob prebiranju članka se nikakor ne morem znebiti občutka, da gre za znano taktiko levih strank, da zmanipulirane in zavajajoče novice dostavijo tujim novinarjem," je ob tem napisal Zver ter v šestih točkah naštel "dejstva, ki jih je novinarka spregledala," s čimer je Politico "močno škodil ugledu Slovenije".  

V javnem pismu, naslovljenem na poslanskega kolega, je Zveru odgovoril evroposlanec SD-ja, Milan Brglez. Zapisal je, da trditev, da je Politico članek napisal na podlagi informacij levih strank, "gotovo ne drži", mednarodni ugled države pa ne niža Politico, temveč predsednik njegove stranke. 

Se pa je v tujem tisku medtem pojavil še en članek o Janševi "odkriti vojni proti medijem", z naslovom "samozavestni Maršal Twito", kjer pa Janševo vlado okrivijo celo za "evakuacijo dveh kulturnih centrov v Ljubljani" ter za prenehanje financiranja Radia Študent. Na oboje in še številne druge netočnosti v članku se je v zahtevi za popravek že odzvalo Ministrstvo za kulturo. 

Milan Zver svoje pisanje začenja z opozorilom na napačno osnovno izhodišče članka, da se novinarji tako zelo bojijo vlade Janeza Janše, da se začnejo samo-cenzurirati. "Prav tako je v članku navedenih vrsta zavajanj, netočnosti, ogromno je sklicevanja na anonimne vire, in čeprav je vladni urad za komuniciranje obširno in dosledno ter natančno odgovoril na vsa novinarkina vprašanja, jih le – ta v svojem članku ni skoraj v ničemer povzela, ali pa jih je le bežno ošvrknila."

Zver se ne more znebiti občutka, da "gre za znano taktiko levih strank, da zmanipulirane in zavajajoče novice dostavijo tujim novinarjem, ki jih nekritično povzemajo, nato pa jih slovenski mediji pompozno predstavijo slovenskim bralcem in gledalcem, ponovno brez kakršnegakoli dodatnega odziva slovenskih organov."

V nadaljevanju našteva šest dejstev, ki jih je po njegovem novinarka v članku spregledala. Najprej, da so slovenski mediji izrazito nepluralni, oz. nagnjeni levo, kar dokazuje zadnja študija Fakultete za medije. Nato, da je vlada pretežno levim medijem preko medijskega razpisa dodelila 2,6 milijona evrov in še "na desetine milijonov iz interventnih sredstev za blaženje posledic koronavirusne bolezni." Nadalje, da RTV pri načrtovani spremembi zakonodaje nikakor ne bo ostala brez sredstev. Da je bila Slovenija v času 1. Janševe vlade najvišje na lestvici medijske svobode. Da se na protivladnih protestih grozi s smrtjo, kar mediji predvajajo kot nekaj povsem običajnega, tožilstvo pa tudi v besedah, da je konkretni politik “pes, ki ga je treba likvidirati“ ne prepozna resne grožnje. Ter še, da novinarki nihče ni povedal ničesar o grožnjah, tudi fizičnih, ki pa jih dejansko prejemajo nekateri novinarji, ter napadih nanje in na fotoreporterje na protivladnih protestih.

"Žalosti me, da je nekoč ugleden časopis, ki ga v evropski prestolnici prebirajo mnogi diplomati, poslanci, zaposleni v evropskih institucijah, ... povsem izgubil neodvisno in nepristransko smer in nasedel vsem navedbam, ki so jih novinarki servirali lokalni politični aktivisti," svoje pisanje zaključuje dr. Milan Zver.

Dragi Milan


Na Zverovo pisanje se je v javnem pismu poslanskemu kolegu odzval še en družboslovec, dr. Milan Brglez. "V članku nanizaš nekaj trditev, ki so zame kot družboslovca precej nenavadne," mu napiše in začne z naštevanjem. Naprej, da ne drži uvodna trditev, da je Politico članek napisal na podlagi informacij levih strank, ki naj bi bile celo zmanipulirane.

"Politico lahko dobi informacije iz prve roke, kar na twitterju predsednika tvoje stranke (mednarodne institucije in tuje države pa od svojih predstavnikov v Sloveniji). Ne samo da so tam informacije dostopne, tviti so pogosto dostopni kar v angleškem jeziku ter napisani v prepirljivem tonu in slogu, kar kaže na neprimeren odnos do tistih, s katerimi ali o katerih komunicira," piše Brglez.

Nadalje opozarja, da Janša ni navaden državljan, ki lahko napiše kar se mu zljubi. "Ti veš, ker izhajava iz iste fakultete, da imajo besede predsednika vlade posebno težo v mednarodni skupnosti," pravi ter dodaja, da to kar premier pravi, so "besede in zaveze naše države, ki jo po svoji funkciji predstavlja." Zato je pri komuniciranju na takšnih ravneh treba biti previden in preudaren, kar pa Janša ni in s tem dela izjemno škodo celotni naši državi. "Če torej kdo niža mednarodni ugled naše države, potem to ni Politico, ampak predsednik tvoje stranke. Dokumentirano in preverljivo."

Nato Brglez Zveru očita, da so že v času 1. Janševe vlade lomastili po RTV Slovenija, zdaj pa se zgodba z STA in RTV ponavlja. Glede groženj se strinjata, da jih je treba obsoditi, saj se v demokratičnem političnem prostoru lahko spopadamo le z argumenti, idejami in prepričanji.

A Brglez se boji, da je duh ušel iz steklenice in da nam družba razpada. "Pa ne zaradi posledic epidemije. Ta je le katalizator. Slovenski pregovor sicer pravi, kdor seje veter, žanje vihar." Pri tem Brglez Zvera spomni na proteste pred sodišči in vzklikanje o "krivosodju". Pa kadrovskih števcev, iskanju sorodstvenih vezi pri kadrovanju levih vlad, rušenju kandidatov RS v mednarodnem prostoru. "Se ti ne zdi, da so to tudi nastavki za delitve med ljudmi?" se na Zvera obrača Brglez in dodaja, da morajo politiki, preden obsojajo družbene pojave, nastaviti zrcalo najprej sebi.

Zaradi vsega tega Milan Brglez kolegu očita, da se zadeve loteva na napačnem koncu, saj meša vzroke in posledice. "Reakcija medijev ni takšna, ker so »napumpani« s strani določene politične opcije, ampak zato, ker vlada (in predsednik vlade) ne zna in noče spoštljivo komunicirati z njimi," trdi ter dodaja še nekaj že večkrat slišanih očitkov.

Zato predlaga, da ne iščemo teorij zarot oziroma, kot so v SDS nekoč pisali, »izvažanja domačih stvari v tujino«. Po njegovem je še čas, ker bo predsednik vlade kmalu predsedoval EU. "In če bo nadaljeval s takšnim, neprimernim komuniciranjem, bo to ne le neuspešno predsedovanje, ampak tudi velik mednarodni madež na celotni Sloveniji. Ki ga bomo dolgo brisali in težko izbrisali," zaključuje dr. Milan Brglez.

Neresnice v članku Süddeutsche Zeitunga


PR služba Ministrstva za kulturo pa veliko dela ni imela samo z odgovarjanjem na pisanje Politica (večinoma brez haska, saj novinarka njihovih argumentov ni upoštevala in večinoma tudi ne navedla), temveč tudi z opozarjanjem na netočnosti in neresnice v nemškem tisku.

Süddeutsche Zeitung je v svojem članku, ki je napisan nekako v slogu bolj znanega v Politicu, na račun "grehov" slovenske vlade dodal še obtožbo, da so "varnostne sile evakuirale dva alternativna kulturna centra v Ljubljani," z vladnim početjem je povezal zmanjšanje financiranja Radia Študent, ("tradicionalni univerzitetni radio Radio Študent ne prejema več nobenih nepovratnih sredstev,") ter nanizal še nekaj očitkov, ki smo jih brali že v Politicu in drugih primerljivih člankih v tujini.

https://twitter.com/mk_gov_si/status/1363056935713538049

Vse te so v zahtevi za popravek razjasnili na Ministrstvu za kulturo. Vlada seveda nima nič z "alternativnima kulturnima centroma" Rog in Metelkovo, ker sta oba pod pristojnostjo Mestne občine Ljubljana. Radio Študent pa je zaseben radio v lastništvu Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). Obenem je iz javnih sredstev prejel 99.220,00 EUR iz medijskega razpisa, črpal je sredstva iz naslova dohodninskega sklada v višini 200.000,00 EUR, namenjenega NVO-jem.

Zahteva Ministrstva za kulturo vsebuje še nekaj pojasnil, oz. razlag dejanskega stanja. Ali bo popravek v Süddeutsche Zeitungu tudi objavljen, še ni znano.



KOMENTAR: Uredništvo
Brglez neprepričljivo briše sledi, ki jih dodatno razkrivajo še zavajanja v Süddeutsche Zaitungu
Če Zverovo pisanje v glavnem ustreza resnici, slednje velja tudi za del Brglezovega pisma, namenjenega poslanskemu kolegu nasprotne opcije. Nedvomno Janša na Twitterju ne more pisati v statusu "navadnega državljana" in s tem kar se mu pač zljubi. Njegovi tviti se berejo kot stališča predsednika vlade in s tem jih v tujini razumejo tudi kot stališča države na splošno. Kot tudi, da z neprimernimi tviti dela škodo ugledu države in da morajo politiki, preden obsojajo družbene pojave, nastaviti zrcalo najprej sebi. A dejstvo je, da leva opcija nekajkrat večjo škodo državi dela, ker notranjepolitične zdrahe izvaža v tujino, oziroma jih preko mednarodnih medijev in inštitucij "prodaja" nazaj domov, da bi dokazala svojo tezo o avtoritarni slovenski oblasti - tezo, ki je že mesece njihov edini argument, zakaj bi nazaj na oblast morali oni. In tukaj je Brglez globoko v zmoti, ali pa namerno zavaja. Kot smo na Domovini že nekajkrat opozorili, najlepše pa je to opisal dr. Bernard Nežmah v našem intervjuju, Slovenija za tuje medije sama po sebi ni zanimiva, dokler je s kakšnim ekscesom ne morejo pripeti k širši zgodbi - recimo eroziji demokracije v nekdaj komunističnih evropskih državah. Pri tem novinarji ne poznajo globine tukajšnjih razmer(ij) in pišejo na podlagi tega, kar jim na uho prinesejo slovenski kolegi, seveda z znanimi lastnimi razlogi in interesi. Če bi bilo drugače, tuji novinarji za mnenje ne bi spraševali vedno istih ljudi z medijske in politične levice. Za ugled države, ki tako zelo skrbi Milana Brgleza, bi bilo najbolje, če apologeti leve politične opcije v medijih, na fakultetah in drugje nemudoma prenehajo z izvažanjem domačega umazanega perila v bruseljske pisarne ter uredništva mednarodnih medijskih korporacij. Če kaj veljajo, naj zmagajo v poštenem boju na domačih tleh, brez vpletanja naivnih in površnih tujcev, ki jim je neka Slovenija sicer zadnja briga in nikakršni faktor zanimanja. Janša pa bi moral spoznati, da z nasedanjem tovrstnim provokacijam pljuva v lastno skledo. Zagotovo so še druge poti za prikaz obeh plati slovenske zgodbe, kot javno obtoževanje novinarke v, za povrh vsega, zatipkanem tvitu. Zgled pri tem so lahko temeljiti in spoštljivi odgovori Ministrstva za kulturo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike