Kaj ljudje povedo o volitvah

Vir foto: storyblocks

Zelo živo se spominjam dne, ko smo se Žirovci poznega popoldneva, zdi se mi, da je bilo to le nekaj ur prej, preden so 26. junija 1991 v Ljubljani, na Trgu republike, razglasili samostojnost, v velikem številu zbrali pred cerkvijo. Tja sem odhitela bolj kot ne po službeni dolžnosti, saj sem morala pripraviti krajšo reportažo. Med potjo sem srečala žal že pokojnega sokrajana Ivana Cankarja, ki je sicer živel v Helsinkih.

Začela sva kramljati, in ko mi je z vznesenimi besedami, nabitimi z domovinskimi čustvi, začel razlagati, kako srečen je, da bo še za časa življenja doživel samostojnost njemu tako ljube Slovenije, sem bila ganjena do solz. Kaj točno se je dogajalo pred šolo, ne vem več. Nikoli, ampak res – nikoli – pa ne bom pozabila Ivana. Njegovega gorečega domoljubja, ljubezni do domovine, neizmerne sreče, ki jo je doživljal ob osamosvojitvi Slovenije.

A sokrajanov je bilo na splošno strah prihodnosti. Bali so se maščevanja, povračilnih ukrepov. Spomin na povojno morijo je bil še kako živ. Še danes, ko kdaj naletijo na kakšen moj čisto vsakdanji in nedolžni zapis na Domovini, me zaskrbljeno potegnejo za rokav:

»A se nič ne bojiš, kaj bodo ”oni” rekli?«

Oni? Kdo so ti ”oni”?!

Ko je bil potem Milan Kučan leta 1997 izvoljen še za drugi petletni mandat, sva se ob ponovnem Ivanovem obisku v domovini spet srečala. Bil je strašno razočaran. ”Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni,” je bila misel, s katero sva se razšla.

Vzdušje na terenu sem kot lokalna novinarka kar dobro poznala. Ni mi bilo vseeno, ko so s časom tudi najbolj zagreti nehali hoditi na volitve. »Tako in tako imajo še naprej oblast v rokah tisti, katerih smo se leta 1991 želeli znebiti za zmeraj,« se je jezila soseda Mica.

Plebiscitarno vzdušje se je do danes kot milni mehurček razblinilo v zraku. Na državnozborskih volitvah v volilni enoti Škofja Loka 2, kamor spadamo, zasledim, da je leta 2018 SDS dobila 35,21 % glasov, LMŠ skoraj 13 %, NSi 12,09 %, LEVICA 7,47 %, SMC 5,74 %, SD 5,63 %, SLS 5,57 %. Leta 1996 je bila naša volilna udeležba 81,15 %, leta 2018 pa komaj 60,64 %.

O tem, zakaj je tako, smo se ”čisto navadni ljudje” pogosto pogovarjali. So krivi (neprimerni) predstavniki ljudstva, ki so se znašli na volilnih lističih? Smo postali apatični, ker nam tudi mediji že trideset let govoričijo, da so lahko na oblasti le levi, ker so sposobni, desni pa ne, ker so buteljni? Podobno se je večkrat slišalo včeraj (6. 4.) na predvolilnem soočenju v Studiu ob 17h.

Spominjam se levega politika, ki je že sredi devetdesetih let desnico opredelil takole, citiram:

»To so občanke in občani, v katerih je globoko umeščena klerikalno-domobranska miselnost. Gre za ljudi, ki, med drugim, enačijo vero in politiko, državo bi podrejali cerkvi in njenim interesom. NOB pa razumejo kot nepotreben upor zoper nacifašizem in kot organizirano nasilje nad drugače mislečimi. To so tisti, ki so prepričani, da se jim godi krivica. Učiteljstvo in sistem sta kriva, da se niso šolali, mojstri in direktorji so krivi, da niso naredili vidnejše kariere, gospodarsko-politični sistem jim je onemogočil, da niso bogati, ugledni. Sem sodijo nevoščljivci vseh vrst.«

Levo sfero pa je opisal takole: »Šolani ljudje, ki poznajo zgodovino, domače in tuje razmere, dajejo prednost delu pred kapitalom, imajo distanco do ”večnih resnic”, so osvobojeni ksenofobičnosti, verjamejo v razvoj. Imajo tudi pozitiven odnos do NOB. Povečini nimajo težav v življenju. Vedo, da so sami svoje sreče kovač. So vesele narave, družabni, iznajdljivi, v odnosih z ljudmi neposredni, ne trpijo posebej od nevoščljivosti.«

Pa v zadnjih tridesetih letih to ni bil edini pokroviteljski (milo rečeno) odnos do desnice. Neštetokrat sem tudi sama slišala, češ, pisateljica, pišete knjige, vas ni nič sram, ker ste desničarka? Pogosto je zvenelo kot psovka.

Neštetokrat sem tudi sama slišala, češ, pisateljica, pišete knjige, vas ni nič sram, ker ste desničarka? Pogosto je zvenelo kot psovka.

Želja, da končno zaživimo v moderni, proevropski državi, v kateri bodo pošasti, ki smo jih spremljali v dokumentarcu o Jugoslovanski tajni službi na TVS, za zmeraj izginili iz slovenskega vsakdana, je včasih nedosegljiva kot zvezde na nebu.

Preprosti ljudje so v tridesetih letih izgubili upanje, da bo kdaj bolje. Starejši, ki so v trenutkih osamosvojitve jokali od veselja, počasi odhajajo. Kako razmišljajo njihovi nasledniki, mlajši rodovi? Malo mešano. Marsikaj je odvisno tudi od mehurčka, v katerem se gibljejo, od medija, ki ga spremljajo, od prijateljev, s katerimi se družijo.

Ljudska brezbrižnost

Na svojih pešpoteh se včasih ustavim, da z mimoidočimi kakšno rečemo. Nedavno me je gospa – ”zdravo kmečko dekle” – prepričevala, da pa ona Janše ne bo volila, ker se je zlagal, da je bil v Kijevu. Njena spremljevalka pa je omenila, da je bil vnuk v isti paralelki kot Mesec, pa da je čisto fajn fant in bo svoj glas tudi ona dala njemu.

Ko sem ji omenila davke na nepremičnine pa sesalec za prah, je postala jezna. ”To so izmišljotine desnuharskih medijev!”

Predvolilna soočenja so negledljiva in neposlušljiva. Saj se spomnite besed Aleksandra Solženicina: »Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da lažejo. Pa še vedno lažejo.« Žal mnogi temu, kar slišijo, tudi verjamejo. Pranje možganov še nikoli ni bilo tako izrazito kot tokrat.

Prijateljice bodo sicer volile desnico, a so tudi kritične. ”Svojim” politikom najbolj zamerijo, da so premalo glasni. Želijo si, da bi bilo med njimi več skupnih nastopov pred javnostjo, ne le pred volitvami. Prav tako bi bile srečne, če bi se nekateri trikrat ugriznili v jezik, preden bi se pustili sprovocirati. Splošno mnenje je tudi, da so posamezniki z nenavadnimi izjavami svoji stranki naredili več škode, kot koristi.

Ljudje tudi v naših koncih, žal, hitro pozabljajo. K temu jih ”silijo” tudi večinski mediji, ki dan za dnem pogrevajo zgolj in samo negativne stvari vlade in desnice nasploh. Pozabili s(m)o, da nas je ta vlada v komaj dveh letih ponovno postavila na evropski in svetovni zemljevid, da imamo najnižjo brezposelnost, da se tudi v naši dolini gradi in obnavlja več, kot se je kdaj koli prej. Negativna medijska propaganda je izničila dobre stvari, ki so v najtežjih trenutkih covida pomagale preživeti tudi nam, navadnim ljudem.

Če bodo šli tudi v naših koncih množično na volitve, bo to že skoraj čudež. Ljudem je postalo vseeno in to je najhuje, kar se lahko nekemu narodu zgodi.

20 komentarjev

  1. »Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da lažejo. Pa še vedno lažejo.«

    To bi morali dati na jumbo plakate po vsej Sloveniji. In po vsej EU in širše…

    Bolj gnile kaste, kot je politična kasta, je ni. Fanatični privrženci svojih političnih idolov pa so ali tepci ali koristolovci. Lahko pa tudi oboje.

    • Zaradi neverodostojnih politikov volilna abstinenca narašča. Zaradi izvoljenih politkov država stagnira. Med tranzicijo smo dobili tisoče milijonarjev, ki so to postali na tisoč in en sleparski način iz javnih sredstev. Politika jim je to omogočila s pomočjo moralno in materialno korumpiranih državnih institucij, vključno z mediji in šolstvom.

      Toda korupcija je v Sloveniji tabu tema. O tem govoriti ni politično korektno. Niti pametno, če človek želi sebi dobro. In politiki potem pričakujejo, da bomo šli na volitve in jih podprli. Zakaj? Da bodo še naprej rajali na naš račun?

      Grem v trgovino. Gledam, kaj je v akciji, kaj je v Lidlu cenejše kot v Hoferju, Mercatorju… Pridem domov, pogledam v kaselc, v njem odločba o dohodnini. Par sto evrov doplačila. Pa je šla vsa varčnost po zlu v enem šusu…

      • Kdo je najdlje nekredibilen? 23 let levih vlad…. Potem se pa desna trudi in levi medijski monopol ljudi informira, da je vse slabo…. in ljudje ne opazujejo življenja? Po 30 letih samostojnosti bi počasi morali začeti izbirati na volitvah in zelo premišljevati o tem kdo je kdo, kaj zna in za koga se zavzema.
        V Sloveniji ne želimo nadaljevati s procesom, ki revne dela revnejše (tudi s pomočjo visokih davkov in slabe ekonomske politike) in bogate še bogatejše na račun privilegijev in prikoritništva. Vsaka oblast se želi utrditi, vendar je razlika ogromna ali je sposobna tudi voditi državo in zagotavljati napredek za vse ljudi.
        8.marec bi razveljavil kar vse s čimer je ta vlada našo državo uspešno vodila skozi krizni čas in nas vrnil na izhodišče, ki je bilo slabše za ljudi kot je danes.
        Bratuškova je maksimalno socialna in ugotavlja, da bi morala pokojnina pokriti stroške v domovih – 23 let ni nikomur z leve kaj takega padlo na glavo? Vsak dan smo poslušali, da se kot narod staramo, in da pokojninska blagajna ni vzdržna in vsa odgovornost je bila stalno prelagana na ljudi. Levičarji niso ničesar storili, da bi bila država uspešnejša in bi imeli dovolj denarja za pokojnine…..in pred volitvami spet pametujejo! In to je tudi vse kar levica nudi.

  2. Da g. Milena, z vami vred točno vem ,zakaj ljudje nočejo na volitve. Na eni strani se zdi,da se nič ne da spremeniti, po drugi strani pa je prevladalo neko vsegliharstvo. Pri desnih naše novinarstvo iz vsake mišje dlake naredi slona, levim se vse oprosti, desni pa niti do obrambe svojega dobrega imena nimajo pravice. Po zadnjih raziskavah je le 20% medijev nevtralnih ali desnih. Na kakšnem nivoju je levo novinarstvo nam je s svojimi grožnjami pokazal Marcel Štefančič jr.. To jabolko se je odkotalilo zelo zelo daleč od drevesa, če pomislim na njegovega očeta Marcela Štefančiča, ki je velik promotor kulture in vsega lepega v občini Logatec.

  3. »To so občanke in občani, v katerih je globoko umeščena klerikalno-domobranska miselnost. Gre za ljudi, ki, med drugim, enačijo vero in politiko, državo bi podrejali cerkvi in njenim interesom. NOB pa razumejo kot nepotreben upor zoper nacifašizem in kot organizirano nasilje nad drugače mislečimi. To so tisti, ki so prepričani, da se jim godi krivica. Učiteljstvo in sistem sta kriva, da se niso šolali, mojstri in direktorji so krivi, da niso naredili vidnejše kariere, gospodarsko-politični sistem jim je onemogočil, da niso bogati, ugledni. Sem sodijo nevoščljivci vseh vrst.«

    Levo sfero pa je opisal takole: »Šolani ljudje, ki poznajo zgodovino, domače in tuje razmere, dajejo prednost delu pred kapitalom, imajo distanco do ”večnih resnic”, so osvobojeni ksenofobičnosti, verjamejo v razvoj. Imajo tudi pozitiven odnos do NOB. Povečini nimajo težav v življenju. Vedo, da so sami svoje sreče kovač. So vesele narave, družabni, iznajdljivi, v odnosih z ljudmi neposredni, ne trpijo posebej od nevoščljivosti.«
    ************************************************

    to ni iz leta 1990, to je še danes aktualno. Poslušajte leve medije in leve politike, leve twiteraše, itd.

    • G. Teodor, vseeno jim bo, ker se ljudi da prepričat v prav vse. Ko je na oblasti desnica nas po radiu pozdravljajo z dobro jutro revščina in vsepovsod iščejo raznorazne reveže. Ti reveži na žalost večinoma ne znajo ravnati z denarjem, tako da jim denarna socialna pomoč prav nič ne pomaga, ker je ni nikoli dovolj. Da bi jim pomagali prav ravnati z denarjem, je pa že sama misel bogokletna. Ko se bodo ti levičarski utopisti zbudili bo itak za vse njihove tegobe kriva desnica.

  4. Dobro napisano. O POLIT LAŽEH.
    “Lažejo” oz. nerealno obljubljajo veliko manj T.I. desni, slovensko domoljubni politiki iz strank SDS, NSI, POVEŽIMO SLOVENIJO – kot
    – ex KP, ZK PONAREJENO “LEVI”. IZ PONAREJENIH, SAMOVSILJENIH ex KP, ZK strank – sd, lmš, sab, levica, golobsvoboda itd.
    Opozarjam na zanimivost, da tu, na tem OK portalu Domovine
    v
    zavihkih kot je tale – tisti sporni in mnogopisoči
    domnevno plačanim
    domnevno proputinski, provokator s “trapastim” vzdevkom “RASPUTIN” –
    sploh – NIČ NE NAPIŠE,
    KER V TEM ZAVIHKU V TEMI ZAVIHKA – PAČ – NI “PUTIN RUSIJE”
    Toliko, l.r. Janez KK

      • Rasputin ni nil nikakršen zdravilec, ampak šarlatan in goljuf. Tudi carjeviča ni ozdravil, ker je bila hemofilija takrat in je še danes neozdravljiva. Bil je velik razuzdanec in menda tudi biseksualec.

        Imel je pa usoden vpliv na carico, zaradi česar je preko nje vplival tudi na carsko politiko, Car, ki je bil do ušes zaljubljen v svo soprogo, ki je bila pri njem alfa in omega, ni opazil kvarnega vpliva Rsputina. Opazili pa so ga dvorjani, ki so nanj orgnizirali atentat. Tako trdovratno se je oklepal življenja, da so ga morali najprej zastrupiti, nato ustreliti, na koncu pa še utopiti.

        Zaradi svojega usodno škodljivega vpliva na carsko družino, ki pod njegovim vplivom ni v ničemer pravočasno in pravilno ukrepala, je zaslužen tudi za oktobrsko revolucijo in za krvavi komunizem, katerega grozot smo bili deležni tudi mi, zaradičesar se Slovenija zlepa ne bo pobrala.

        RasPutin, torej ne moreš biti ponosen na svojega idola in soimenjaka. Prizadevaj si, da boš drugačen, kar ti doslej v vsem ni vedno uspevalo.

      • Sir G. Buchanan (1854-1924), ki je bil od 1910-1917 veleposlanik na Ruskem carskem dvoru v Sankt Peterburgu (Petrograd, nato Leningrad), je dobro poznal ruske razmere in tudi Rasputina, o katerem je svoje mnenje povzel takole:

        Pripisovali so mu dar ozdravljanja in videnja v prihodnost. Vmes pa je velikokrat padel in je tako rekoč živel dvojno življenje. Učil je namreč, da se moramo kesati grehov, da nas bo kesanje rešilo. Dodajal pa je, da resnično kesanje lahko občuti le tisti, ki zagreši greh. Po njegovem je torej prva stopnja zveličanja, da se prepustimo skušnjavcu. Ustanovil je tudi nekakšno sekto, nekaj takega kot je bratovščina bičarjev. Njeni člani so se skušali združiti s svojim bogom na nekoliko svojevrsten način: z razuzdanimi ponočevanji; njihove nočne orgije so bolj spominjale na neke rimske bakanalije kot na krščanske obrede.
        https://sl.wikipedia.org/wiki/Grigorij_Jefimovič_Rasputin

      • Ti brodiš po krvi trpečih nedolžnih polit pobitih ljudi.
        Ime za tebe,
        za tvojo nelepo podobo osebe – najdi sam. Janez KK

  5. Zelo zelo dobro mnenje ga. Milene Miklavčič, s katerim se absolutno strinjam.
    Tu verjetno desnica s strani razočaranih volivcev izgubi kar nekaj glasov. Morda je minimalna številka izgube vsaj 100.000 glasov. Desni volivci so kar se tega tiče hitreje razočarani kot levi, ker imajo tudi večja pričakovanja (glede sprememb, reform). Upam si trditi, da je verjetno celo dolgoročna abstinenca na desni večja kot na levi.
    Odločilna bo udeležba na podeželju, v srednje velikih do majhnih krajih, na obrobju države ter v slovenskih t.i. ‘swing’ okrajih (tesnih primestnih okrajih, kjer lahko desnica pride nad 50% ob mobilizaciji).

    • Ga Miklavčič je dobro opisala dejansko stanje na njenem območju, ki pa sploh ni slabo. Marsikje je celo po vaseh slabše, da ne omenjamo narodnostno mešanih mest. Slovensko volilno telo je namreč zaradi povojnega terorja, kasneje pa 80 letne nepretrganne šolske in medijske indoktrinacije močno pohabljeno-ukrivljeno na levo. Programska točka OF iz l 1941 je vsebovala tudi zahtevo za “spremembo slovenskega narodnega značaja” in ravno v tem so dolgoročno najbolj uspeli. Veliko bi “naša stran” lahko oz bi že morala storiti za ozdravljenje pohabe, npr :
      – Priseljenci iz držav nekdanje Ju. so tu in bodo tu ostali, treba se jim je približati. Verniki imamo veliko imamo skupnega in vse religije so vsaj načeloma proti komunizmu, kvarjenju otrok v šolah, paradam ponosa ipd. Tu bi morala slovenska RK Cerkev vzpostaviti tesnejše stike z verskimi voditelji pravoslavnih in tudi muslimanov. Premalo je posplošeno pozivanje k udeležbi na volitvah v cerkvah. Vse navedene verske skupnosti bi morale brez ovinkarjenja ljudi javno pozvati naj volijo samo tiste stranke, ki imajo pozitiven odnos do tradicionalnih vrednot, družine in vere. Napačno je priseljene ljudi vnaprej odpisati kot zadrte levičarje, ker to sploh niso. V državah odkoder izhajajo priseljenci, ljudje večinsko ne volijo levičarjev, marsikje so v šole uvedli tudi verouk in tam sploh ne malikujejo Tita. N. pr. v Srbiji je veličasten spomenik Draži Mihajloviču, protirevolucionarni četniki pa so v pravicah izenačeni s partizani. Imamo številne primere, ko so ravno priseljenci, ali njihovi potomci v Sloveniji aktivni nosilci nekomunističnih političnih stališč, združenj in strank ter mnenjski voditelji. (Npr Jambrek, Rončevič, Mate, Damjanovič, Brščič, Tomašič in ne nazadnje urednik Domovine Mamič
      – Ne smemo več skromno molčati in prikrivati svoja politične usmeritve. Veliko je bilo priložnosti na srečanjih raznih drušetev ( upokojenska,

      • Pomotoma je izpadla vsebina druge alineje, zato je to nadaljevanje in zaključek mojega predhodnega daljšega prispevka.
        Pri naštevanju demokratično uusmerjenih pomembnih ljudi neslovenskega oz mešanega porekla, sem pozabil na Radonjiča. Prav on, kot nekdanji sodnik je pogumno razgalil velike nepravilnosti znotraj slovenskega t i neodvisnega sodstva. Sedaj pa k drugi alineji :
        – Mi, prav vsi, ne smemo več skromno molčati in skrivati svoja politične usmeritve. Veliko je bilo in spet bo, priložnosti na srečanjih društev, organizacij, občnih zborih, skupinskih avtobusnih izletih ipd (zadnji dve leti je zaradi Covida teh možnosti ni bilo, a prej ali slej bodo spet aktualne). Pogosto vsi udeleženci pasivno poslušamo levičarsko govorjenje in blatenje “naše strani” od glasnega zadrtega levičarja. To zlahko preprečimo, glede na oceno udeležencev, na dva načina in sicer: Govorca ustavimo, češ, da ne maramo poslušati o politiki na izletu, sestanku ipd. Druga možnost, malce bolj se je treba izpostaviti, je da jasno in vljudno ter argumentirano povemo nasprotno stališče.
        In zlasti starejši upokojenci, naj se ne bojijo, da jim bodo za takšno ravnanje zmanjšali pokojnino. Pač pa bodo vsem zmanjšali pokojnine, oz jih ne bodo sprotno dvigovali če zmagajo levičarske stranke. Še pomnite upokojenci, ko ste pod levičarskimi vladami in “svojim” upokojenskim ministrom Erjavcem letno dobivali povišice pokojnine v znesku 1 do 2 EUR!

  6. Žal Milena ti moram povedati da si precej v zmoti. V Sloveniji ni ne desnice ne levice. Le povprečni ostanki bivše ZKS. Na desnico se je SDS kar sam postavil. Njihov predsednik je skupaj z bratoma Podobnik uničil SKD in SLS. Ves čas se postavlja in predstavlja kot neki desničar. Po drugi strani kvazi levičarji hlastajo po denarju in moči. Tako imamo nonsens njihove politike. Bogataše na čelo vlade. Zato je odgovor enostaven. Dokler boš ti in tebi podobni mislili da je Janez Janša desničar desnice ne bo. Ravno tako ne bo levice dokler bodo opletali osebki tipa Mesec ali Fajon. Zmedli so in ste, stare mame, dedke, vso kmečko populacijo in meščansko buržoazijo. Kar je bil tudi cilj ustvarjalcev takšne ideologije. Žal ti tega ne vidiš. Tvoj MK

  7. Z ženo bi prosila, če nam uredništvo omogoči, da vsak od nas za svojega kandidata na volitvah (lahko tudi za stranko), obrazloži svoj glas.
    Tega nikjer DRUGJE ni.
    Kritizirati je lahko, težje je obrazložiti svojo odločitev.
    Na primer:
    jaz bom dal glas g. Počivalšku, ker je kot minister veliko naredil za nas, male podjetnike. Deluje mi razumen in odločen gospod.
    Žena, ki je bila vsa leta volivka NSI, ji letos zaradi Ljudmile in njenega levičarstva, ne bo dala glasu.
    Odločila se je za Aleksandro Pivec. Čeprav so ji naredili veliko krivic, je še zmeraj povezovalna in zmerna političarka.

    • Mislim, da vaša žena tudi to pot lahko voli NSi. Resda mislim o Novakovi vse najslabše vendar NSi ne gre enačiti z Novakovo. Kljub začetnemu spogledovanju NSi z levičarji in naravnost sovražnemu odnosu, posebej še g Pogorevca do JJ (v stilu mi iz NSi smo drugačni in ne hodimo po sodiščih tako kot JJ) so v tem polovičnem mandatu ministri iz kvote NSI odigrali pozitivno vlogo.
      Aleksandra Pivec je zmerna levičarka, zaradi medijskih napadov nanjo pa je prisiljena sodelovati z našo stranjo, vendar ne verjamem,da bo presegla volilni prag

  8. Z vsem spoštovanjem do obeh, a Milene ne gre kritizirati ker ni v zmoti. Res je, da pri konkretnih ukrepih sedanja vlada pod vodstvom JJ ravna socialdemokratsko v evropskem pomenu besede. SD se sicer tudi imenuje socialdemokratska, a je to stranka bivših in novih komunistov, ki pod vplivom skrajne Levice postaja vse bolj enaka njej. SD tudi še vedno malikuje komunistične zločince in se obredno klanja njihovim spomenikom.
    Ne JJ niti brata Podobnik nista uničila SKD niti SLS, vsaj zavestno zagotovo ne. Poleg lastnih napak, neprevidnosti, zaupljivosti, nerodnosti in tudi nekaj medsebojne zavisti so glavni krivci za propad drugje. Najbolj vodilni komunisti s Kučanom in njegovimi svetovalci, ki so uspeli v vse stranke Demosa vriniti svoje ljudi. Od posameznikov v Demosu pa Spomenka Hribar, precej manj Tine, ki se je šele sedaj povsem jasno opredelil za levičarje. Za propad Demosa je kriv tudi Rupel, povsem brez krivde ni niti JJ. Za izpad SLS iz DZ pa je neposredno kriv njen zadnji predsednik Žerjav. Komu je Žerjav dejansko služil se je pokazalo z njegovo kasnejšo podporo zadrtemu jugokomunistu Turku ob neuspešni kandidaturi za predsednika republike. Za to, da je za eno obdobje NSi izpadla iz DZ je neposredni krivec Ivanušič, finančni minister v kratkotrajni Bajukovi vladi. Ivanušič je tik pred volitvami napovedal visoko obdavčitev nepremičnin. Samo za Žerjava in Ivanušiča lahko upravičeno trdimo, da sta namerno škodovala lastnim strankam.

Komentiraj