Kaj lahko iz pisma odhajajočega poslanca izvemo o “notranji demokraciji” v SMC

Uredništvo
8

Bojan Krajnc je eden od dveh poslancev SMC, ki sta stranko zapustila pred prvomajskimi prazniki. Zanj smo v medijih lahko prebrali, da odhaja zaradi nezadovoljstva z volilnim okrajem, ki so mu ga namenili.

A sam pravi, da je bil to le povod za njegov odhod, vzroki pa so precej globlji in imajo korenine v “demokratičnem deficitu” v stranki, na katerega je opozarjal že leta 2016.

Pojasnil jih je v dolgem odstopnem pismu, ki smo ga po delčkih v medijih lahko prebirali v dneh pred prazniki, v celoti pa ga je danes objavil Požareport.

Pismo odstira tančico notranjega delovanja Stranke modernega centra in še enkrat več negira Cerarjeve obljube o novih, bolj demokratičnih in etičnih praksah v politiki. 

V prvem delu pisma Krajnc opisuje, na kak način je izgubil “svoj” mariborski volilni okraj, v katerem je bil pred štirimi leti izvoljen za poslanca (tam bo sedaj kandidiral nekdanji nogometaš Gregor Židan) in zakaj je zavrnil nadomestnega.

A kot trdi, so pravi vzroki, da je zapustil Cerarjevo stranko, drugje. Najprej v “demokratičnem deficitu v stranki”, na katerega je, kot pravi, v e-poštnem sporočilu kolegom s poslanske skupine opozarjal že leta 2016. Spremenilo se ni nič, sam pa je bil klican na zagovor v pisarno predsednika vlade, kjer ga je Cerar opozoril, da je takšno dejanje neprimerno in nezaželeno, ker povzroča nemir v stranki, obenem pa obstaja tveganje, da pismo pride do novinarjev.

“Na tem mestu ponavljam in dodatno pojasnjujem, da SMC deluje kot klika,” pravi in dodaja, da so vse pomembne odločitve v stranki sprejete v ozkem krogu prijateljev Mira Cerarja in nekritično zvestih članov ožjega, tajnega Izvršilnega odbora (IO), v najboljšem primeru IO.

Te odločitve se po Krajnčevem pričevanju do poslanske skupine prenašajo preko “nesposobne”, “nejasne” in “nerazumljive” dr. Simone Kustec Lipicer, bodisi preko generalnega sekretariata, bodisi z obiski predsednika vlade z “bolj ali manj prikritimi oblikami pritiska na odločitve poslank in poslancev, pospremljene z ustnimi in pisnimi navodili za glasovanje o konkretnih zadevah.” 

Po njegovih besedah je vsako mišljenje, govorjenje in delovanje, ki nasprotuje tako posredovanim odločitvam klike, navzven sicer navidezno tolerirano, navznoter pa sankcionirano s klicanjem na disciplinske pogovore, bodisi z “bolj ali manj skritim oviranjem delovanja poslank in poslancev, vključno s preprečevanjem javnega nastopanja, prepovedjo udeležbe ali vsiljenega nadomeščanja na sejah delovnih teles, do klasičnega sankcioniranja.” 

Kot naslednji vzrok Krajnc omenja dezorganizacijo delovanja SMC na vseh nivojih, ki je po njegovem še posebej opazen pri PR službi v sekretariatu in v poslanski skupini v državnem zboru.

Kot tretje pa izpostavlja finančno poslovanje stranke, ki jim nikoli ni bilo natančno predstavljeno in pojasnjeno. “Zame tako ostaja odprto še zadnje vprašanje, zakaj je od dobrih 5 milijonov evrov javnofinančnih prihodkov SMC (vir:Erar) za volilno kampanjo po napovedih vodje volilnega štaba Andreja Klemenca ostalo le približno 200.000 € skupaj in približno 200 € na posameznega poslanca?”

Kot še na koncu zapiše Bojan Krajnc, je vzrokov za njegov odhod še veliko več, kot jih je spoštljivo in dopustno zapisati, zato jih namerno izpušča.

Na izstop še enega poslanca iz SMC se je že pred časom odzval predsednik dr. Miro Cerar in ga pojasnil z užaljenostjo in nezadovoljstvom nad ponujenim volilnim okrajem.

Še en vpogled, kako zelo je Miru Cerarju spodletelo
Čeprav je motiv poslanca, ki mu ni bila ponujena ponovna možnost realne izvolitve, potrebno vzeti v obzir, se Krajnčeve navedbe lahko razume kot izliv iskrenosti po sprostitvi bremena strankarskih okov molčečnosti.

S tega vidika je njegov zapis pristen vpogled v zakulisje delovanja politične stranke, katere nosilec je srca relativne večine volivcev osvojil z vehementnimi obljubami o uvedbi nove, bolj demokratične, etične in moralne politične prakse.

Teh obljub iz začetka mandata sedaj Miro Cerar sploh več ne omenja, oziroma se jih spretno izogiba, kakšno pa je resnično delovanje novih obrazov, ki jih je pripeljal v politiko, pa navsezadnje lahko iz dneva v dan opazujemo državljani sami.

In če pogledamo nanje s sedanjimi očmi, šele spoznamo, kako močno je dejansko Miru Cerarju spodletelo in na kako cenen način si je pred štirimi leti kupil volilno zmago.

Prijemi in prakse znotrajstrankarskega delovanja, ki jih opisuje Krajnc, sicer niso nič nenavadnega tudi za katero od tradicionalnih strank. Ampak praksa zadnjih let nedvoumno kaže, da se v ad hoc in na hitro sestavljenih strankah ta manifestira še v večjih ekstremih in na bolj sporne načine, kot smo jih bili vajeni doslej.

V tem pogledu nove stranke v politiki res prinašajo tudi nove ali nadgrajene prakse političnega delovanja, a so te praviloma še slabše, spornejše in škodljivejše od tistih poprej, na kar so opozorili tudi politični analitiki na Domovini.

Nauk zgodb zadnjih let je, da nove stranke potrebujejo organsko rast iz korenin navzgor, s postopnim grajenjem strukture in s tem politične moči in vpliva. Vsaka drugačna, “instant” pot ne škodi samo njim, ampak neposredno tudi naši ranljivi in v marsičem nezreli demokraciji.

Zelo pomembno je, da se državljani na volišča 3. junija odpravijo tudi s tem zavedanjem.

8 KOMENTARJI

    • Lastni prag ni enak pragu ljudi, tokrat SMC, ki so vladali, kradli, lagali in zlorabljali sodstvo, šolstvo, jemali privilegije in bogateli. Njihov prag in hišo in podstrešje je potrebno zelo dobro prevetriti. Saj poznaš Besedo: veliko jim je bilo dano, zato se od njih veliko zahteva. Na volitvah pa bodo veliko tepeni.

      • “Na volitvah pa bodo veliko tepeni.”

        Ja, tega si tudi jaz želim. Ampak! Počakajmo. Ko pa čakamo pa lahko raziskujemo, ali so notranji procesi v SDS in NSi demokracija…

  1. Bojanu Kranjcu lahko popolnoma verjamemo. Cerar je imel v teh letih VLADANJA priliko, da se je predstavil s SVOJIMI DELI. Vladal je čisto drugače, kot je prej obljubljal. LAŽNE obljube so bile samo “lestev”, da se je povzpel na VRH.

    Ko se je usedel na PRESTOL, pa je pokazal, da sploh ne ve kaj je ETIKA, morala, in celo s PRAVOM je imel težave, pa čeprav ga poučuje.

  2. V komentarju uredništva vidim, da sem imel prav. Od vsega začetka sem menil, da SMC sploh ni stranka. Zato sem predlagal, da se SMC kadar se omenja kot stranko, daje besedo stranka v narekovaje. Meni je bila “stranka” PS (pingvini) dovolj zgovoren primer.

  3. Ni mi všeč, da zdaj vsi, vključno z Majo Sunčič, tako brcajo v to crknjeno truplo. Navsezadnje je bil samo ravnatelj lutkovnega gledališča, ki je bil izbran in je delal samo po ukazih stare komunistične nomenklature. Ta je zadnja leta pobesnela, ker ji pač bije biološka ura in je niti desetine milijard nakopičenih v davčnih oazah ne more rešiti pred matildo. S tem denarjem si je bivša nomenklatura nakupila kopico mlajših, da delajo po njihovih navodilih in zdaj bomo dobili še bolj kvalificiranega ravnatelja lutk, ki bo imel celo ustrezno izobrazbo za gledališče. Treba je pač priznati, kar pomislimo na svoje finance, da se je milijonom, s katerimi razpolagajo in razmetavajo ti strici, zelo težko upreti. Če pa hočeš kaj narediti po svoji presoji, jih pa izgubiš. Na isti način je treba razumeti tudi šefa desusa ali magistrata. Sam sem včeraj kupil srečko za jack-pot, ki ponuja 54 milijonov in če bi mi jih ponudil naš zlobni škrat, ne vem, kaj bi storil!?

  4. Moje mnenje o g. Krajncu je nekoliko v dvomih. V oči mi pade podatek o denarju. Pri slednjem se partnerji vedno skregajo. Gospod poslanec je naredil prvo napako, ko je volil oziroma glasoval na povelje ne pa po svoji vesti. Vsi vemo, kaj vsebuje zaprisega poslanca. Če nekdo volilcem obljubi, da bo delal in odločal po svoji vesti, zatem pa stori drugače -kot mu ukaže šef, je slabo in ni vredno pomilovanja.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime