Kaj je v ozadju vladne odločitve, da ustavi financiranje Slovenske tiskovne agencije

Uredništvo
40

“Janševa vlada skuša utišati Slovensko tiskovno agencijo?” (24ur.com), “Nov napad vlade na delovanje javnih medijev” (MMC RTV), “V nemilosti Janševe vlade: STA ostala brez finančnih sredstev” (Svet24) … so današnji bombastični (pod)naslovi slovenskih osrednjih medijev o novici, da je vlada ustavila financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA).

V teh vesteh izvemo, da gre za nov poskus podrejanja medijev s strani Janševe vlade, da se je Urad vlade za komuniciranje (UKOM) v zadnjih mesecih vtikal v njeno delo, ter da naj bi vlado večkrat zmotili njihovi članki. Praktično nič pa ne izvemo, kaj stoji za odločitvijo vlade, da na ponedeljkovi dopisni seji sledi predlogu UKOM-a, da ne zagotovi državnih sredstev za STA.  

V ozadju je neodzivnost in nesodelovanje vodstva STA z UKOM pri posredovanju poslovne dokumentacije, ki je potrebna za zakonsko zahtevano presojo UKOM-a, kaj je primerno financiranje Slovenske tiskovne agencije. 

Edini ustanovitelj in družbenik STA je država Slovenija, ki mora v skladu z zakonom o Slovenski tiskovni agenciji zagotoviti “primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA.” 

Sredstva iz državnega proračuna, prejeta na podlagi letne pogodbe, pomenijo približno polovico finančnih sredstev STA (približno 2 milijona evrov), drugo polovico pa jih pridobi iz tržnih dejavnosti (naročnin, prodajo posameznih novic itd.)

3. člen zakona o Slovenski tiskovni agenciji: “Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA.”

Obseg primernega državnega financiranja pa za državo ugotavlja vladni Urad za komuniciranje (UKOM). In ravno tu se je zataknilo.

UKOM že namreč od oktobra skuša od direktorja STA Bojana Veselinoviča pridobiti potrebno poslovno dokumentacijo, ki jo po njihovih besedah nujno potrebuje, da lahko ocenijo, kolikšno je primerno državno financiranje za izvajanje javne službe. Še posebej zato, ker iz prejšnjih poročil direktorja STA izhaja, da pretekle vlade niso sledile zakonski dikciji, saj naj bi po Veselinovičevih zatrjevanjih STA dobivala okoli 5.000 evrov mesečno premalo za uresničevanje javne službe.

Za ustrezno oceno UKOM tako želi od STA pridobiti seznam vseh prihodkov STA v letu 2020, kopije pogodb iz tržne dejavnosti, poimenski seznam plač v bruto zneskih vseh zaposlenih, seznam zaposlitev za zadnjih pet let, seznam pogodb z zunanjimi izvajalci, medijskimi hišami, seznam oglaševalskih sredstev, analizo finančnih učinkov iz oglaševanja dejavnosti STA, pa tudi specifikacijo stroškov v oktobru 2020.

Te poslovne dokumentacije pa UKOM-u direktor STA, Bojan Veselinovič noče izročiti, češ da je že poslal vse, kar je v njegovi pristojnosti.

Na UKOM-u pa menijo drugače in pravijo, da so direktorja STA večkrat opozorili, da lahko njegovo prikrivanje podatkov STA pripelje v hude finančne težave in da bo zato nosil vso odgovornost. Zagotovitev financiranja brez potrebnih poslovnih podatkov za oceno primernega zneska bi namreč bilo po prepričanju UKOM-a nezakonito ravnanje.

Zato so financiranje STA do prejetja ustrezne poslovne dokumentacije, ki bi ustanovitelju omogočila vpogled v celotno poslovanje podjetja, ustavili, vlado pa seznanili z nezmožnostjo financiranja oziroma sklenitve nove pogodbe.

Politizacija vprašanja o financiranju STA

Spor med STA in UKOM glede posredovanja poslovne dokumentacije je bil v medijih spolitiziran v trenutku, ko je o tem poročal časopis Dnevnik.

Večina dikcij gre v smer novega dokaza o poskusih podrejanja medijev s strani Janševe vlade, malo pa je celostnega poročanja o ozadjih, ki so pripeljala do te situacije.

Društvo novinarjev Slovenije tako v izjavi piše o “še enem poskusu uničevanja tiskovne agencije,” in se sprašuje, kaj se je v zadnjem mesecu spremenilo: “Je STA spremenila način dela? Je delala manj? Seveda ne. Se je pa postavila po robu premierju Janezu Janši, ki jih je okarakteriziral za nacionalno sramoto.”

Očitek se nanaša na premierjev oktobrski tvit, v katerem Janša poročanje STA označuje za nacionalno sramoto, potem ko so v članku o protestih, na katerih je raper Zlatko iztrgal kamero iz rok snemalca Nove24TV zapisali, da “do večjih incidentov ni prišlo”. Nekaj stavkov kasneje pa so navedli tudi Zlatkov incident s snemalcem Nove24TV.

Janša je sicer v času svojega vodenja vlade imel še več negativnih pripomb na poročanje STA.

Nekateri mediji problematizirajo, da je vodja vladnega Urada za komuniciranje, Uroš Urbanija (nekdanji namestnik urednika STA) od Veselinoviča želel izvedeti tudi konkretne informacije, denimo koliko je stal celostranski samopromocijski oglas v časopisu Dnevnik, ki ga je naročila STA ter zakaj so ga objavili ravno tam, pa tudi število in dolžine intervjujev s pevci popularne glasbe (Janša se je v enem od tvitov obregnil, da je STA gradnji daljnovoda Cirkovce–Pince, kjer se je Janša srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, namenila manj besed kot intervjuju z raperjem Zlatkom), in podobno.

Na prvo žogo se odzivajo tudi politiki

Ogorčenemu odzivu osrednjih medijev in novinarskega društva so se pridružili tudi politiki leve opozicije, da gre za “Orbanizacijo Slovenije,”nov korak Janševe vlade v totalitarno družbo,” in podobno.

Kritično so se odzvali v koalicijskih DeSUS-u in SMC, kjer zahtevajo, da se včeraj sprejeti sklep vlade nemudoma umakne.

V upokojenski stranki so namreč prepričani, da “STA v celoti izpolnjuje svoje poslanstvo in spoštuje načela neodvisnega in nepristranskega novinarsko-agencijskega obveščanja” zato je predlog Ukoma zanje v celoti nesprejemljiv. V STA pa so poudarili, da so se vedno zavzemali za samostojnost in neodvisnost medijev, zato jih zapleti glede financiranja STA skrbijo in menijo, da je prekinitev financiranja STA nedopustna, ker opravlja javno službo in za to ni pravne podlage.

Je pa predsednik SMC-ja, Zdravko Počivalšek opozoril tudi, da se svojih obveznosti mora držati tudi STA:

V NSi pa so zapisali, da bodo poslanci od Ukoma zahtevali dodatna pojasnila glede ustavitve financiranja STA. Poudarili so še, da se naj bi financiranje sicer obnovilo takoj, ko bo STA lastniku posredoval želene podatke.

Kam STA visi, je znano. Vprašanje pa je, ali takšna zaostritev vladi zgolj dodatno ne škoduje
Seveda ni presenečenje, da morate za celostno obveščenost in razumevanje zapleta med STA in Ukomom obiskati Domovina.je, saj je postalo že skorajda samoumevno, da osrednji mediji, na čelu z javno RTV Slovenija, tovrstne spore med oblastjo in raznimi družbenimi akterji predstavijo enostransko, oziroma jih uporabljajo za gradnjo teze o vsesplošni težnji Janševe vlade, da si podredi vse družbene podsisteme.

A vsakomur, ki pozna slovenska družbena razmerja moči, je jasno, da si Janša ne more podrediti ničesar, še najmanj pa nacionalne RTV ali Slovenske tiskovne agencije. Saj bi jih, glede na kadrovsko sestavo, za kaj takšnega moral praktično razpustiti in postaviti na novo, če bi ju želel vsaj uravnotežiti, kaj šele obrniti v svojo prid. In mnogi njegovi volivci si tega pravzaprav želijo.

Pri tem ni nepomembno poudariti, da, podobno kot javna RTV, tudi STA nikakor ni brezmadežna in si je privoščila nekaj velikih profesionalnih zdrsov, seveda nemalokrat na škodo nepristranskega in celostnega poročanja o početju desnosredinske vlade in njenega predsednika. Pri tem je potrebno poudariti razliko med zaželenim kritičnim in nezaželenim nepoštenim odnosom državne agencije do svojega ustanovitelja.

In če še lahko rečemo, da tudi novinarji včasih delajo napake ali kdaj ne morejo iz svoje kože, četudi delajo za državno financiran medij, pa nedvomno ne moremo dvomiti v odklonilen odnos direktorja STA Veselinoviča do desnosredinske vlade, ki več kot očitno vpliva na njegovo pripravljenost posredovati dokumentacijo, ki jo za oceno primernega financiranja STA zahteva ustanovitelj.

Tovrstna čustva so sicer obojestranska, zato zaplet nikakor ni presenetljiv. Škoda je le, da ga ne znajo ali zmorejo rešiti za zaprtimi vrati. In v tem smislu je, glede na medijsko premoč, veliko vprašanje, ali se vladi splača zaostrovati do te mere, da zablokirajo financiranje, saj je jasno, da bodo levi novinarji in politiki to obrnili na svoj mlin in izkoristili za nadaljnje rahljanje koalicijskih vezi med SDS in njenimi partnericami, predvsem SMC in DeSUS.

Ni namreč dvoma, da se bodo na koncu zmenili in bo STA s strani ustanovitelja ostala financirana. Zadeva pa bo, v svojih prenapihnjenih razsežnostih, pomenila nov zabiti klin v kompaktnost Janševe koalicije in še v bodoče služila kot material za politikantsko rolanje slovenskega javnega mnenja.

40 KOMENTARJI

  1. “v tem smislu je, glede na medijsko premoč, veliko vprašanje, ali se vladi splača zaostrovati do te mere, da zablokirajo financiranje, saj je jasno, da bodo levi novinarji in politiki to obrnili na svoj mlin”

    Komentar uredništva ponovno zadel žebljico na glavico. Vlada ravno s takšnimi potezami (podobno tudi z ukinitvijo Zlatkovega statusa zaposlenega v kulturi) ustvarja vtis, da gre za revanšizem zaradi preteklih kritik vlade in daje municijo osrednjim medijem za nadaljnje napade nanjo. Politično izrazito nesmotrna poteza.

      • STA mora napisati natančno poročilo o delu, da se bo videla, kaj so počeli v zadnjem času in plan dela za leto 2020, glede na to naj se jim nameni denar za plače ali pa tudi ne….

    • GroKo, ali trdite, da RTV in STA pošteno poroča o delu vlade in ostalih dogodkih?

      Karkoli vlada naredi, jo RTV opljuva.
      Ja pravico ima vlada povedati ( brez vpitja novinarjevRTV), da če dela RTV in STA pristransko in neresnično podaja dogodke, ne zasluži da jo finansiramo.

      Država in mi državljani, hočemo POŠTENO poročanje.
      Danes je bil ob 22 uri na RTV Urbanija (UKOM), pa mu voditelj Bergant ni dovolil, da bi do konca povedal. Urbanija je citiral vse zakone, pa voditelj ni hotel poslušati. Vedno znova se RTV pokaže, kot RUŠITELJ vsake poteze, ki jih ta vlada (in njene službe) naredi.

      • RTV je pristranski medij, levičarsko usmerjen, in ne poročajo pošteno, ne čudim se, da večina Slovenskih državljanov ne želi plačevati RTV naročnine!

    • Kremeniti, točno tako.
      Naj bo že enkrat konec tega enostranskega pljuvanja po prav vsem, kar vlada naredi.
      Ni že dovolj RTV, ki ga MORAMO plačevati vsi? Pristransko in neresnično poročanje o vladi JJ.
      Ene same pohvale ni slišati, kaj šele nagovora državljanom, ki gledajo RTV, naj za božjo voljo že začnejo spoštovati ukrepe! Pa naj nehajo delati štalo ob petkih! Vse to je bilo prezrto.
      SRAM VAS BODI!

      • Se pravi, da “meni ljubi mediji” objavljajo samo tisto, kar filtrira in dovoli STA. Zanimivo. Ne vem sicer, zakaj potem hodijo novinarji različnih medijev na razne dogodke in novinarske konference. Zaradi dnevnic mogoče?

      • Berta, jaz berem Domovino in vse izvem. Brez STA mi je kar dobro. Če bo v četrtek sneg do nižin, bom preživel tudi brez te STA novice, mi bo že kdo povedal.

      • friderik, sneg je sneg, to kmetje obvladamo brez tv 😉

        ko pa zjutraj primeš tvoj telefonček in pričneš brati novice, je vse povzeto od sta. verjemi, da tudi merše in milena miklavčič brez sta ne bi pisala člankov kar tako… 😉

  2. Pa kaj vam ni jasno?! Če je vlada ustanovitelj, ki se je s tem zavezala, da bo finansirala slovensko tiskovno agencijo z denarjem davkoplačevalcev(!), torej nas, pričakujemo tudi, da bo to financiranje racionalno in učinkovito.
    Če direktor Veselinović “muti” in ne želi ustanovitelju in daleč (menda) največjemu neto plačniku v agencijo predstaviti finančne podatke, potem je logično, da mu menice ne preda, saj niti ne ve ali je dovolj.
    Kot vlagatelj v podjetje oz. njegov družbenik, me vedno zanima kako podjetje posluje. In zakaj bi se država morala obnašati drugače? Ali zato ker troši davkoplačevalski denar? Verjetno levica tega še ni jemala, da je zaradi slednjega – davkoplačevalski denar – odgovornost za racionalno porabo še toliko večja.

  3. Agencijo je treba privatizirati in naj se preživlja na trgu !
    Kdor jo rabi jo bo pač plačeval. Zdaj pa zahtevajo od države “kar nek denar”, zraven pa slućijo na trgu…Tako pač ne gre. Naj pokažejo poslovno dokumentacijo in dobili bodo toliko da bodo primerno financirani. Primerno. Ne pa tako, da bodo imeli direktorji in novinarji tam večjo plačo od vlade !
    Ali recimo zdravnikov na intenzivi !! Je to prav, da kirurgi zaslužijo manj kot poročevalci iz tiskovnih konferenc, kjer sprašujejo “v svojem imenu”, potem pa nič ne objavijo- seveda sprašujejo v imenu globoke države zaradi norčevanja iz določenih ljudi in vlade !
    V državi sl že zdaj tudi druge tiskovne agencije ! Ene udbaške druge normalne..
    RTV recimo z več sto žurnalisti nobene STA ne rabi…če jo pa rabi pa naj jo plačuje…
    Zdaj pa se nepregledno vali denar iz proračuna za STA in RTV…
    Ustanovitelj ima pravico vplivati tako na plače kot na druge stroške in na način delovanja !
    Zdaj vlada nima nadzornikov na STA, vsi so iz časa metalca puške vkoruzo. Je to normalno ????????

  4. Mislim, da za tokratni zaplet ni kriv JJ, ja namreč veliko boljši strateg, kot večina izvajalcev SDS politike okrog njega. Velik problem JJ je prav tega, da ima okrog sebe vojake, ki ne znajo razmišljati in prilagajati strategijo SDS dejanskim razmeram na terenu.
    Tu ne gre za problem ali ga STA serje ali ne ampak dejstvo, da bo s takimi potezami SDS na koncu izgubil koalicijske partnerje.
    Obstaja pa tudi možnost kot slišim iz bolj informiranih krogov v Ljubljani, da ima JJ poln kufer vsega, dejansko se mora ukvarjati z Kovidom in banalnostmi namesto da bi pričel umirjeno in postopno uveljavljati program Decentralizacije in Debirokratizacije.
    Menda še ni utegnil niti prebrati Predloga zakona o pokrajinah, ki ga je poslal v javno razpravo DS.
    Seveda pa dokljer ga JJ ne prebre in zavzame stališč ostali podporniki decentralizacije in debirokratizacije ne vemo kaj naj razpravlajmo in ali naj ga podpremo ali ne.

  5. Zato si bom sam drzbil omeniti nekaj ključnih pomankljivosti predloga, če hočemo imeti vsebinske pokrajine in ne zgolj dodaten birokratski aparat:
    Ključne nevarnosti predloga ustanovitve pokrajin:
    I. DECENTRALIZACIJA BREZ SOČASNE DEBIROKRATIZACIJA IN DEREGULACIJE
    Prenesene birokratske naloge na pokrajine, zaradi ukinitve dvotirnega sistema lahko zadušijo kreativni del to je Razvojne in gospodarske naloge pokrajine in povečajo stroške za birokracijo in preveliko regulacijo. Razvojne in gospodarske naloge vb zakonu skotaj niso omenjne med pristojnostmi pokrajin.
    II. RAZVOJNE NALOGE IN REGIONALNE INVESTICIJE
    Pokrajine ne bodo mogle optimalno delovati pri predvidenem načinu financiranja. Po predlogu zakona bi Davke še vedno pobirala država. Pokrajine bodo glede razvoja in gospodarskih investicij finančno še vedno predvsem odvisne od države. Na eni strani bodo morale pokrajina sprejeti tako regionalni plan kot razvojni program. Nato pa bodo morale za njegovo izvedbo za sredstva prositi državo. Pokrajine so na ta način lahko velik dodaten strošek brez potrebnih razvojnih in gospodarskih nalog pa ne bodo dosegale ustrezne rasti BDP, ki bi opravičil te stroške.

    Zaradi tega ocenjujemo, da so ključni ukrepi pokrajinske zakonodaje, ki jih je treba še enkrat vsebinsko dobro premisliti.
    1. Metode fiskalne decentralizacije
    V predlogu se predvideva način financiranja pokrajin na enak način in po enakem modelu kot sedaj poteka financiranje občin. Pravilno teoretično izhodišče: ”Tudi za naše pokrajine velja, da le finančno samostojne in s fiskalno avtonomnostjo stimulirane pokrajine lahko dosegajo želene učinke spodbujevalca razvoja v družbi. V primeru centralizirane prerazporeditve, ki sloni na izhodiščih dekoncentracije javnih funkcij in administrativnem sistemu prerazdelitve fiskalnih virov s strani države, brez fiskalne avtonomnosti bodočih pokrajin, o pravih učinkih fiskalne decentralizacije ni možno govoriti.”, pa ni podprto z ustreznim vsebinskim sistemom dejansko predlagane finančne avtonomnosti pokrajin.
    Slabosti sedanjega sistema financiranja v odnosu na večjo ali manjšo dejansko avtonomnost pa ni nihče analiziral. Prvenstveno je najprej treba razumeti, da že sedanji sitem odvzema občinam ključno vlogo, ki je ustrezen razvoj gospodarskih institucij in financ za razvoj gospodarstva, pa bi moralo biti bistvo pokrajin prav samostojna razvojna politika in regionalna ekonomija. Torej če je ta sitem kljub vsemu vsaj še delno primeren za občine pa zagotovo ni primeren za pokrajine.

  6. Pravni strokovnjak in predavatelj Univerze na Primorskem Andraž Teršek trdi, da Ukom nima pooblastil oz. možnosti, da “sprejme oblastno odločitev o odtegnitvi financ STA, o finančnem onemogočenju STA”. “Je pa v ustavi člen, celo več členov, zaradi katerih tega ne sme,” je zapisal na svoji spletni strani.
    Evo spet bo jokal, ko ne bo dobilj dovolj glasov za vrhovnega sodnika. Za vrhunske položaje je treba znati tudi molčati, na splošno je pri nas žal bolje molčati.

    • Teršek ni ravno kredibilna persona na tem področju. Je že nekajkrat pokazal napačno razumevanje nekaterih zakonov.
      Drugače pa nihče ni govoril o nefinanciranju STA. Če bi prebrali še kakšen drug medij bi videli, da gre v bistvu za zahtevo o poročilu dela vodstva STA. Namreč na tej osnovi naj bi potem ocenili, kolikša sredstva so potrebna za delovanje v prihodnjem letu.
      Pa še nekaj. Če vlada pooblasti UKOM, da izvede nekaj v njenem imenu, je to pravno pokrito. Tukaj se vidi, da Teršek zavija v levo, namesto da bi situacijo preveril na terenu. In zamerljiv je tudi. Ko so mu nekateri poslanci in stranke odtegnile podporo pri kandidiranju za US, je postal napadalen in neracionalen. Očitno so kar prav ravnali, ko ga niso potrdili.

    • Glejte Mojca, STA naj se proda, privatizira ! kdo jo rabi in zakaj ?
      kaj dela tam 100ljudi? Brskajo po spletu in prevajajo novice ! To lahko dela tudi 1.ooo žurnalistov iz RTV in drugih MSM. Namesto da pisarijo po družbenih omrežjih in pljuvajo po vladi in SDS in Janši.
      zakaj pa moramo imeti državno STA. Kot Tanjug ali kaj ?
      Če je STA državna, naj se zaposleni razporedijo v plačilne razrede ! Tako kot v zdravstvu ali šolstvu in v vladi !! So oni država v državi ? Ja, ker lažejo…
      Zato pa jih globoka država tako ščiti. Ker levica bretz protinarodne RTV in enake STA propade v dveh mesecih…

  7. Ves zavestno in organizirano sproducirani medijski cirkus v zvezi s samovoljnim trmoglavo uporniškim vodstvom državne agencije STA je zavestno postavljen v popolnoma napačno in politično pristransko luč, kot da je popolnoma normalno in prav, da vodstvo državne agencije ni pripravljeno “polagati računov” pristojnemu organu ustanovitelja, upravljalca in večinskega sofinancerja za zakonitost, gospodarnost in medijsko profesionalnost svojega rednega poslovanja.
    Državna tiskovna agencija STA pač ni ne last aktualnega direktorja STA, ne Ukoma in ne katerega od ministrov v legalni in legitimni Vladi RS. In še manj je last ali interesni “fevd” katere od političnih strank politične parlamentarne in izven-parlamentarne opozicije.
    In ker je tako, je direktor STA v skladu z veljavno zakonodajo in ustanovitvenimi akti dolžen korektno in pošteno odgovarjati na smiselno in z zakonskimi okvirji zastavljena vprašanja pristojnemu organu oz. funkcionarju ustanovitelja (RS) ter s tem posredno tudi celotni zainteresirani javnosti v RS.
    Ker je med pooblaščenima predstavnikoma državne agencije STA ter Urada Vlade RS za komuniciranje očitna osebna averzija in javno izpričana popolna nesposobnost kooperativnega dialoga, kar je pokazal njun sinočnji “dialog gluhih” v Bergantovih Odmevih TVS1, ostaja kot rešitev nujna in takojšnja revizija domnevno spornega poslovanja STA s strani Računskega sodišča RS, ali jasna in nedvoumna sodna presoja med različnimi pravniškimi interpretacijami veljavne zakonodaje na pristojnem sodišču.
    In še enkrat ponavljam: ne državna tiskovna agencija STA in ne državni javni zavod RTV Slovenija nista, ne moreta in ne smeta biti ne lastnina in ne “fevd” aktualnih vodstev in organov upravljanja, ne aktualne Vlade RS ter njenih organov in ne aktualne parlamentarne in izven-parlamentarne opozicije.
    Tako državna STA kot javni zavod RTVS bi morala služiti vsem družbenim in interesnim skupinam v RS kot profesionalna, ideološko, politično in interesno svobodna, neodvisna in načeloma ne-vpletena in do vseh s kritično distanco pozorna ter objektivno analitična – posrednika/medija.
    Kako neznansko daleč sta oba kolektiva, vsa uredništva in vsi zunanji sodelavci obeh državnih medijev od gornjega ideala, si lahko vsakdo odgovori sam.

  8. Aktivni državljan veiko vsebinsko težo ima vaše stališče, zato se ga velja ponoviti:”Tako državna STA kot javni zavod RTVS bi morala služiti vsem družbenim in interesnim skupinam v RS kot profesionalna, ideološko, politično in interesno svobodna, neodvisna in načeloma ne-vpletena in do vseh s kritično distanco pozorna ter objektivno analitična – posrednika/medija.
    Kako neznansko daleč sta oba kolektiva, vsa uredništva in vsi zunanji sodelavci obeh državnih medijev od gornjega ideala, si lahko vsakdo odgovori sam.
    Dodal bi le in privatnih medijev v Sloveniji.

    • NO in kaj zdaj ? STA je treba privatizirat ! Naj dela na trgu ! Naj prodaja fake news če jih kdo rabi za eno ceno, resne pa za drugo…RTV žurnalisti pa naj sami iščejo novice po spletu….ne pa da svinjajo po forumih !

  9. Strinjam se z vami Peter,dodal pa bi,da vodja STA in oni iz RTV,simbolizirata dejstvo ,da so to osebki,ki tam nebi smeli biti,v dobro demokracije in pluralnosti medijev.

  10. Ne samo to, da ima direktor STA mesečno plačo 8.000 €, kar pa je višek. Oglašujejo po nekih časopisih, kar ni njihova dejavnost, ki jih nihče ne bere, imajo 100 zaposlenih itd. Take STA zagotovo ne potrebujemo.
    Ko pa želi tisti, ki jim denar nas vseh dodeljuje, poročilo, KAKO DENAR PORABLJAJO, pa tulijo v luno. Le kaj skrivajo? Za 8.000 € mesečno je v omari veliko okostnjakov.

    Sedaj prihaja na površje, ko imamo vlado JJ, kako se denar meče v ene in iste jame, levičarske seveda. Opozicija pa v luft! Spet ista mantra, STA ne damo, RTV ne damo. Za hudiča imejte jo, samo si jo tudi v taki obliki SAMI FINANCIRAJTE.

    • “da ima direktor STA mesečno plačo 8.000 €”

      Nekje sem prebrala, da znaša strošek direktorja na letni ravni nekaj čez 100.000 € – podatek zajema plačo v bruto-bruto znesku in nadomestila.
      8.000€ x 12 = 96.000,00 €, toliko naj bi znašala plača. Vendar je mišljen bruto – bruto znesek. Zajema neto plačo, prispevke iz plače, dohodnino, prispevke delodajalca na plačo.
      Neto je torej precej nižji od 8000 €.
      Pripombo sem napisala zaradi objektivnosti. O g. Veselinoviču sicer nimam dobrega mnenja.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime