Kaj je v ozadju vladne odločitve, da ustavi financiranje Slovenske tiskovne agencije

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
"Janševa vlada skuša utišati Slovensko tiskovno agencijo?" (24ur.com), "Nov napad vlade na delovanje javnih medijev" (MMC RTV), "V nemilosti Janševe vlade: STA ostala brez finančnih sredstev" (Svet24) ... so današnji bombastični (pod)naslovi slovenskih osrednjih medijev o novici, da je vlada ustavila financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA).

V teh vesteh izvemo, da gre za nov poskus podrejanja medijev s strani Janševe vlade, da se je Urad vlade za komuniciranje (UKOM) v zadnjih mesecih vtikal v njeno delo, ter da naj bi vlado večkrat zmotili njihovi članki. Praktično nič pa ne izvemo, kaj stoji za odločitvijo vlade, da na ponedeljkovi dopisni seji sledi predlogu UKOM-a, da ne zagotovi državnih sredstev za STA.  

V ozadju je neodzivnost in nesodelovanje vodstva STA z UKOM pri posredovanju poslovne dokumentacije, ki je potrebna za zakonsko zahtevano presojo UKOM-a, kaj je primerno financiranje Slovenske tiskovne agencije. 

Edini ustanovitelj in družbenik STA je država Slovenija, ki mora v skladu z zakonom o Slovenski tiskovni agenciji zagotoviti "primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA." 


Sredstva iz državnega proračuna, prejeta na podlagi letne pogodbe, pomenijo približno polovico finančnih sredstev STA (približno 2 milijona evrov), drugo polovico pa jih pridobi iz tržnih dejavnosti (naročnin, prodajo posameznih novic itd.)

3. člen zakona o Slovenski tiskovni agenciji: "Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA."


Obseg primernega državnega financiranja pa za državo ugotavlja vladni Urad za komuniciranje (UKOM). In ravno tu se je zataknilo.

UKOM že namreč od oktobra skuša od direktorja STA Bojana Veselinoviča pridobiti potrebno poslovno dokumentacijo, ki jo po njihovih besedah nujno potrebuje, da lahko ocenijo, kolikšno je primerno državno financiranje za izvajanje javne službe. Še posebej zato, ker iz prejšnjih poročil direktorja STA izhaja, da pretekle vlade niso sledile zakonski dikciji, saj naj bi po Veselinovičevih zatrjevanjih STA dobivala okoli 5.000 evrov mesečno premalo za uresničevanje javne službe.

Za ustrezno oceno UKOM tako želi od STA pridobiti seznam vseh prihodkov STA v letu 2020, kopije pogodb iz tržne dejavnosti, poimenski seznam plač v bruto zneskih vseh zaposlenih, seznam zaposlitev za zadnjih pet let, seznam pogodb z zunanjimi izvajalci, medijskimi hišami, seznam oglaševalskih sredstev, analizo finančnih učinkov iz oglaševanja dejavnosti STA, pa tudi specifikacijo stroškov v oktobru 2020.

Te poslovne dokumentacije pa UKOM-u direktor STA, Bojan Veselinovič noče izročiti, češ da je že poslal vse, kar je v njegovi pristojnosti.

Na UKOM-u pa menijo drugače in pravijo, da so direktorja STA večkrat opozorili, da lahko njegovo prikrivanje podatkov STA pripelje v hude finančne težave in da bo zato nosil vso odgovornost. Zagotovitev financiranja brez potrebnih poslovnih podatkov za oceno primernega zneska bi namreč bilo po prepričanju UKOM-a nezakonito ravnanje.

Zato so financiranje STA do prejetja ustrezne poslovne dokumentacije, ki bi ustanovitelju omogočila vpogled v celotno poslovanje podjetja, ustavili, vlado pa seznanili z nezmožnostjo financiranja oziroma sklenitve nove pogodbe.

Politizacija vprašanja o financiranju STA


Spor med STA in UKOM glede posredovanja poslovne dokumentacije je bil v medijih spolitiziran v trenutku, ko je o tem poročal časopis Dnevnik.

Večina dikcij gre v smer novega dokaza o poskusih podrejanja medijev s strani Janševe vlade, malo pa je celostnega poročanja o ozadjih, ki so pripeljala do te situacije.

Društvo novinarjev Slovenije tako v izjavi piše o "še enem poskusu uničevanja tiskovne agencije," in se sprašuje, kaj se je v zadnjem mesecu spremenilo: "Je STA spremenila način dela? Je delala manj? Seveda ne. Se je pa postavila po robu premierju Janezu Janši, ki jih je okarakteriziral za nacionalno sramoto."

Očitek se nanaša na premierjev oktobrski tvit, v katerem Janša poročanje STA označuje za nacionalno sramoto, potem ko so v članku o protestih, na katerih je raper Zlatko iztrgal kamero iz rok snemalca Nove24TV zapisali, da "do večjih incidentov ni prišlo". Nekaj stavkov kasneje pa so navedli tudi Zlatkov incident s snemalcem Nove24TV.



Janša je sicer v času svojega vodenja vlade imel še več negativnih pripomb na poročanje STA.



Nekateri mediji problematizirajo, da je vodja vladnega Urada za komuniciranje, Uroš Urbanija (nekdanji namestnik urednika STA) od Veselinoviča želel izvedeti tudi konkretne informacije, denimo koliko je stal celostranski samopromocijski oglas v časopisu Dnevnik, ki ga je naročila STA ter zakaj so ga objavili ravno tam, pa tudi število in dolžine intervjujev s pevci popularne glasbe (Janša se je v enem od tvitov obregnil, da je STA gradnji daljnovoda Cirkovce–Pince, kjer se je Janša srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, namenila manj besed kot intervjuju z raperjem Zlatkom), in podobno.


Na prvo žogo se odzivajo tudi politiki


Ogorčenemu odzivu osrednjih medijev in novinarskega društva so se pridružili tudi politiki leve opozicije, da gre za "Orbanizacijo Slovenije," "nov korak Janševe vlade v totalitarno družbo," in podobno.

Kritično so se odzvali v koalicijskih DeSUS-u in SMC, kjer zahtevajo, da se včeraj sprejeti sklep vlade nemudoma umakne.

V upokojenski stranki so namreč prepričani, da "STA v celoti izpolnjuje svoje poslanstvo in spoštuje načela neodvisnega in nepristranskega novinarsko-agencijskega obveščanja" zato je predlog Ukoma zanje v celoti nesprejemljiv. V STA pa so poudarili, da so se vedno zavzemali za samostojnost in neodvisnost medijev, zato jih zapleti glede financiranja STA skrbijo in menijo, da je prekinitev financiranja STA nedopustna, ker opravlja javno službo in za to ni pravne podlage.

Je pa predsednik SMC-ja, Zdravko Počivalšek opozoril tudi, da se svojih obveznosti mora držati tudi STA:





V NSi pa so zapisali, da bodo poslanci od Ukoma zahtevali dodatna pojasnila glede ustavitve financiranja STA. Poudarili so še, da se naj bi financiranje sicer obnovilo takoj, ko bo STA lastniku posredoval želene podatke.

KOMENTAR: Uredništvo
Kam STA visi, je znano. Vprašanje pa je, ali takšna zaostritev vladi zgolj dodatno ne škoduje
Seveda ni presenečenje, da morate za celostno obveščenost in razumevanje zapleta med STA in Ukomom obiskati Domovina.je, saj je postalo že skorajda samoumevno, da osrednji mediji, na čelu z javno RTV Slovenija, tovrstne spore med oblastjo in raznimi družbenimi akterji predstavijo enostransko, oziroma jih uporabljajo za gradnjo teze o vsesplošni težnji Janševe vlade, da si podredi vse družbene podsisteme. A vsakomur, ki pozna slovenska družbena razmerja moči, je jasno, da si Janša ne more podrediti ničesar, še najmanj pa nacionalne RTV ali Slovenske tiskovne agencije. Saj bi jih, glede na kadrovsko sestavo, za kaj takšnega moral praktično razpustiti in postaviti na novo, če bi ju želel vsaj uravnotežiti, kaj šele obrniti v svojo prid. In mnogi njegovi volivci si tega pravzaprav želijo. Pri tem ni nepomembno poudariti, da, podobno kot javna RTV, tudi STA nikakor ni brezmadežna in si je privoščila nekaj velikih profesionalnih zdrsov, seveda nemalokrat na škodo nepristranskega in celostnega poročanja o početju desnosredinske vlade in njenega predsednika. Pri tem je potrebno poudariti razliko med zaželenim kritičnim in nezaželenim nepoštenim odnosom državne agencije do svojega ustanovitelja. In če še lahko rečemo, da tudi novinarji včasih delajo napake ali kdaj ne morejo iz svoje kože, četudi delajo za državno financiran medij, pa nedvomno ne moremo dvomiti v odklonilen odnos direktorja STA Veselinoviča do desnosredinske vlade, ki več kot očitno vpliva na njegovo pripravljenost posredovati dokumentacijo, ki jo za oceno primernega financiranja STA zahteva ustanovitelj. Tovrstna čustva so sicer obojestranska, zato zaplet nikakor ni presenetljiv. Škoda je le, da ga ne znajo ali zmorejo rešiti za zaprtimi vrati. In v tem smislu je, glede na medijsko premoč, veliko vprašanje, ali se vladi splača zaostrovati do te mere, da zablokirajo financiranje, saj je jasno, da bodo levi novinarji in politiki to obrnili na svoj mlin in izkoristili za nadaljnje rahljanje koalicijskih vezi med SDS in njenimi partnericami, predvsem SMC in DeSUS. Ni namreč dvoma, da se bodo na koncu zmenili in bo STA s strani ustanovitelja ostala financirana. Zadeva pa bo, v svojih prenapihnjenih razsežnostih, pomenila nov zabiti klin v kompaktnost Janševe koalicije in še v bodoče služila kot material za politikantsko rolanje slovenskega javnega mnenja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024
Bistvo depolitizatorjev je politizacija
  • 06. 04. 2024
Planet TV ni več del T-2 sheme. Politična spletka ali le previsoke zahteve?
  • 04. 01. 2024