Kaj je Slovencem povedal Jordan B. Peterson (video)
POSLUŠAJ ČLANEK
Pravzaprav je zelo primerno, da je dr. Jordan Peterson prišel v Slovenijo ravno na volilno nedeljo. Govoril je namreč o tem, da je nujno izstopiti iz miselnosti žrtve, ki se ji slabe stvari kar zgodijo. In da se ne smemo predati razmišljanju, da sami ne moremo ničesar spremeniti. Tako je pravzaprav z nekoliko drugačnimi besedami povedal: »Vsak glas šteje!«
Nedeljski nastop na Gospodarskem razstavišču je bil prvi nastop svetovno znanega profesorja v državah Srednje oz. Južne Evrope. Kako priljubljen je pri nas, dokazuje dejstvo, da so udeleženci 1.800 vstopnic nemudoma razgrabili. Ker je predaval zastonj, so morale biti te brezplačne – če Peterson ne zaračuna nastopa. namreč tudi organizatorji ne smejo zaračunati vstopnine.
A obenem je kljub (ali prav zaradi) brezplačnih vstopnic kakšen posamičen sedež ostal prazen, saj tistega, kar dobimo zastonj, včasih ne znamo ceniti dovolj, da bi se iz hiše podali tudi, če se nam ravno ne ljubi. Nepošteno do tistih, ki so si na njegovo predavanje res želeli, tako močno, da so bili na črnem trgu za vstopnico pripravljeni odšteti tudi do 100 evrov.
Profesorja je pred prihodom na oder napovedala Mojca Mavec, ki je tudi razložila pravila glede fotografiranja in snemanja dogodka, nato pa prepustila besedo gostu. Publiki, v kateri je bilo ogromno mladine, je dr. Jordan Peterson eno uro zbrano predaval, nato odgovoril še na nekaj vprašanj ter na koncu podpisal knjige in se srečeval z dolgo vrsto oboževalcev.
Nagovor je začel z besedami, da je vesel tega dogodka, saj je prvič na obisku v deželi, ki je bila nekoč za železno zaveso. Našo preteklost se po njegovem mnenju tudi v spoliranem mestnem jedru da še vedno opaziti. Izpostavil je spomenik na Trgu republike, ki je po njegovih besedah tipičen prikaz »brutalne estetike tistega krutega obdobja«.
Nato pa je spregovoril o tem, kako je sam preučeval totalitarizem in zakaj ga je ta ideja tako zanimala. Spraševal se je namreč, kako je lahko prišlo do takšnih grozot, ki so se dogajale v preteklem stoletju znotraj totalitarnih sistemov.
Ugotovil je, da so totalitarizme omogočali ljudje, saj so s svojo pasivnostjo sodelovali. Prepričan je, da vsak posameznik, preden sprejme neko odločitev, vsaj okvirno razume, h kakšnim posledicam bo vodila. »V 20. stoletju pa se je ogromno posameznikov požvižgalo na posledice svojih dejanj,« je dejal. Dodal je še, da sta trpljenje in sovraštvo dve neizogibni kategoriji našega življenja. »Bolečina je absolutna resnica,« celo pravi. Kar niso ravno lahke besede, ki bi pobožale nežno milenijsko srce. Da ga mladi kljub temu tako radi poslušamo, je dokaz, kako to generacijo žeja po tem, da nam nekdo postreže z resnico. Hkrati pa nas tudi spodbudi, da v življenju sprejemamo odločitve, ki bodo peljale stran od trpljenja. Da bo tudi iz trpljenja zraslo nekaj dobrega.
Zdelo se je, da nas profesor spodbuja, da izstopimo iz občutka nemoči, kot da ne moremo ničesar spremeniti. »Prav zato predavam,« je poudaril, »ker želim ljudem povedati, da imajo več vpliva na svoje življenje, kot si mislijo.«
Na vprašanje iz publike, kako govoriti z ljudmi o pomembnih, resnih temah, je profesor odgovoril: »Najlažje z zgledom. Če so namreč ljudje nasprotnega mnenja kot vi, jih prepričevati z besedami nima smisla, saj vašega govorjenja najverjetneje niti ne poslušajo. S svojim življenjem pa jim lahko pokažete, da se da tudi drugače, predstavite jim boljšo zgodbo.«
Odgovor na drugo vprašanje, kako se odzvati na nostalgijo po komunizmu, ki je pri nas še vedno zelo prisotna, je začel z zgodbo o izhodu Izraelcev iz Egipta. Poudaril je, da bi se ljudje morali zavedati, da konec tiranije ne pomeni še nujno boljšega življenja – včasih se ljudem zdi celo obratno, saj jim je tiranija dajala vsaj nek red, ki ga, ko so svobodni, nimajo več.
»Nekaterim ljudem se toži tudi po nevednosti, ki je sedaj nimajo več,« je opozoril, in zaključil: »Pot iz nostalgije je ustvarjanje takšne prihodnosti, kakršno si želiš, saj je zagotovo boljša kakor pa mrtva, hladna roka preteklosti.«
Na vprašanje, kaj si misli o Žižku, je na kratko odgovoril, da bi se z veseljem soočil z njim.
Zaključil pa je z odgovorom na vprašanje, kakšna naj bo vloga moških v današnjem svetu. Kot že mnogokrat na svojih predavanjih, je poudaril, da moški morajo biti nevarni. In jih spodbudil, naj svojo moč uporabijo za reševanje problemov, s katerimi se v življenju srečajo, naj se ne pretvarjajo, da to ni njihova odgovornost.
Lahko smo hvaležni, da živimo sočasno s tako velikim umom, kot je profesor Jordan Peterson, še bolj pa, da je dobesedno žrtvoval svoj že tako skopo odmerjen prosti čas in brezzplačno nagovoril Slovence. Zdaj pa je čas, da njegove navdihe spremenimo v svoja dejanja in si ustvarimo prihodnost, kakršno si želimo.
Nedeljski nastop na Gospodarskem razstavišču je bil prvi nastop svetovno znanega profesorja v državah Srednje oz. Južne Evrope. Kako priljubljen je pri nas, dokazuje dejstvo, da so udeleženci 1.800 vstopnic nemudoma razgrabili. Ker je predaval zastonj, so morale biti te brezplačne – če Peterson ne zaračuna nastopa. namreč tudi organizatorji ne smejo zaračunati vstopnine.
A obenem je kljub (ali prav zaradi) brezplačnih vstopnic kakšen posamičen sedež ostal prazen, saj tistega, kar dobimo zastonj, včasih ne znamo ceniti dovolj, da bi se iz hiše podali tudi, če se nam ravno ne ljubi. Nepošteno do tistih, ki so si na njegovo predavanje res želeli, tako močno, da so bili na črnem trgu za vstopnico pripravljeni odšteti tudi do 100 evrov.
Profesorja je pred prihodom na oder napovedala Mojca Mavec, ki je tudi razložila pravila glede fotografiranja in snemanja dogodka, nato pa prepustila besedo gostu. Publiki, v kateri je bilo ogromno mladine, je dr. Jordan Peterson eno uro zbrano predaval, nato odgovoril še na nekaj vprašanj ter na koncu podpisal knjige in se srečeval z dolgo vrsto oboževalcev.
Imate več vpliva, kot si mislite!
Nagovor je začel z besedami, da je vesel tega dogodka, saj je prvič na obisku v deželi, ki je bila nekoč za železno zaveso. Našo preteklost se po njegovem mnenju tudi v spoliranem mestnem jedru da še vedno opaziti. Izpostavil je spomenik na Trgu republike, ki je po njegovih besedah tipičen prikaz »brutalne estetike tistega krutega obdobja«.
Nato pa je spregovoril o tem, kako je sam preučeval totalitarizem in zakaj ga je ta ideja tako zanimala. Spraševal se je namreč, kako je lahko prišlo do takšnih grozot, ki so se dogajale v preteklem stoletju znotraj totalitarnih sistemov.
Ugotovil je, da so totalitarizme omogočali ljudje, saj so s svojo pasivnostjo sodelovali. Prepričan je, da vsak posameznik, preden sprejme neko odločitev, vsaj okvirno razume, h kakšnim posledicam bo vodila. »V 20. stoletju pa se je ogromno posameznikov požvižgalo na posledice svojih dejanj,« je dejal. Dodal je še, da sta trpljenje in sovraštvo dve neizogibni kategoriji našega življenja. »Bolečina je absolutna resnica,« celo pravi. Kar niso ravno lahke besede, ki bi pobožale nežno milenijsko srce. Da ga mladi kljub temu tako radi poslušamo, je dokaz, kako to generacijo žeja po tem, da nam nekdo postreže z resnico. Hkrati pa nas tudi spodbudi, da v življenju sprejemamo odločitve, ki bodo peljale stran od trpljenja. Da bo tudi iz trpljenja zraslo nekaj dobrega.
Zdelo se je, da nas profesor spodbuja, da izstopimo iz občutka nemoči, kot da ne moremo ničesar spremeniti. »Prav zato predavam,« je poudaril, »ker želim ljudem povedati, da imajo več vpliva na svoje življenje, kot si mislijo.«
Na vprašanje iz publike, kako govoriti z ljudmi o pomembnih, resnih temah, je profesor odgovoril: »Najlažje z zgledom. Če so namreč ljudje nasprotnega mnenja kot vi, jih prepričevati z besedami nima smisla, saj vašega govorjenja najverjetneje niti ne poslušajo. S svojim življenjem pa jim lahko pokažete, da se da tudi drugače, predstavite jim boljšo zgodbo.«
Nekaj, kar zaznate kot problem, je s tem tudi vaš problem. Začnite ga reševati!
Odgovor na drugo vprašanje, kako se odzvati na nostalgijo po komunizmu, ki je pri nas še vedno zelo prisotna, je začel z zgodbo o izhodu Izraelcev iz Egipta. Poudaril je, da bi se ljudje morali zavedati, da konec tiranije ne pomeni še nujno boljšega življenja – včasih se ljudem zdi celo obratno, saj jim je tiranija dajala vsaj nek red, ki ga, ko so svobodni, nimajo več.
»Nekaterim ljudem se toži tudi po nevednosti, ki je sedaj nimajo več,« je opozoril, in zaključil: »Pot iz nostalgije je ustvarjanje takšne prihodnosti, kakršno si želiš, saj je zagotovo boljša kakor pa mrtva, hladna roka preteklosti.«
Na vprašanje, kaj si misli o Žižku, je na kratko odgovoril, da bi se z veseljem soočil z njim.
Zaključil pa je z odgovorom na vprašanje, kakšna naj bo vloga moških v današnjem svetu. Kot že mnogokrat na svojih predavanjih, je poudaril, da moški morajo biti nevarni. In jih spodbudil, naj svojo moč uporabijo za reševanje problemov, s katerimi se v življenju srečajo, naj se ne pretvarjajo, da to ni njihova odgovornost.
Lahko smo hvaležni, da živimo sočasno s tako velikim umom, kot je profesor Jordan Peterson, še bolj pa, da je dobesedno žrtvoval svoj že tako skopo odmerjen prosti čas in brezzplačno nagovoril Slovence. Zdaj pa je čas, da njegove navdihe spremenimo v svoja dejanja in si ustvarimo prihodnost, kakršno si želimo.
Oglejte si predavanje Jordana B. Petersona v Sloveniji (posnetek je pripravila Družina)
https://www.youtube.com/watch?v=LqpA_H2RCwE
https://www.youtube.com/watch?v=LqpA_H2RCwE
Privoščite si knjigo dr. Jordana B. Petersona 12 pravil za življenje. Ampak pazite, lahko vam spremeni življenje! :)
V knjigarni Iskreni (klik!)
V knjigarni Iskreni (klik!)
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
Kraševka
Nevidni ob 1,34 - vidi se, da premalokrat poslušate pridige in zato tudi Sv pisma ne razumete. Če ste že nevidni - ne bodite tudi NEVEDNI.
Še kot otrok, ko sem pri maši poslušala: "Če te kdo udari po levem licu, nastavi mu še desno", se mi je to zdelo zelo nepošteno in krivično. Namesto tega sem svoje otroke učila: "Bodite pošteni - in če se znajdete v okolju, kjer je družba agresivnih in nepoštevnih ljudi, se raje umaknite." Toda z leti sem spoznavala, da na tak način dajemo "več prostora" AGRESIVNIM.
Nekoč sem se pogovarjala z nekim duhovnikom o tej temi "nastavljanja drugega lica", in pojamrala, da ta nauk cerkve res ni pošten. Dejala sem: "Zakaj bi se moral Kristjan pustil tepsti"?
Duhovnik pa mi je odgovoril:" Veste, to o drugem licu ni mišljeno dobesedno. Poudariti hoče, naj ne vračamo udarca, ampak dovolimo si, da pokončno rečemo; "Nimaš prav, jaz mislim drugače in ti povem argumente. Ali se me upaš sedaj, ko si to slišal še enkrat udariti. Jaz pri tem pokončno stojim - ali si upaš"?.
" In s tako ponosno držo bomo nasprotnika prej razorožili, kot če mu klofuto vrnemo", je dejal duhovnik. Takrat pa pa sem mu prikimala.
In tako povem tudi tebi, nevidni, da neumno pričakuješ, da nas boš "klofutal" vedno, kadar se ti bo zahotelo. In Peterson ima prav, vsak ima pravico do svojih stališč in to lahko pokaže tudi z malo agresivnosti, saj nekateri "uglajenost" smatrajo za predajo. Tu ne mislim komunistične agresivnosti, ki je šla preko "krvi". Tako agresivnost, ki drugim krati pravico živeti - vedno obsojam !. Zagovarjam pa pravico in svobodo BESEDE !
Kajtimara
Meni je Peterson zelo všeč, ker brezpogojno išče resnico, ne glede na to, kakšna je.
In res je, izbral je prave besede za Slovence.
Še posebej mi je všeč njegov pogled na moško nevarnost : mora biti konstruktivna in obrnjena k reševanju problemov.
Moška nevarnost pa je nočna mora za poženščene levake in zagrizene feministke.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.