Kaj je prva asociacija, ko zaslišim besedno zvezo »strelski obračun«? ZDA seveda.

Elizabeta Korenčan
13

V letu 2019 je, po zadnjem štetju revije TIME, zaradi masovnih strelskih napadov umrlo 62 ljudi. Ta vikend sta si dva strelska napada sledila v razmiku 24 ur, en v Teksasu in drugi v Ohiu.

Na žalost novice o množičnih strelskih napadih v ZDA sploh niso več zares presenetljive. Morda zaradi količine napadov, ki se zgodijo vsako leto, a enostavno si človek reče: »Aha, že spet?« Taka pogostost napadov resnično kaže na neko nacionalno krizo na drugi strani Atlantika, a hkrati je zelo jasno, da po letih streljanja rešitve še niso našli.

Politiki iz demokratske stranke seveda vsi krivijo Trumpa, on krivi bolne posameznike in slabe imigrantske zakone, Američani pa predvsem opozarjajo na preohlapne zakone o nošenju orožja.

Zdi se mi, da se mnogi Evropejci večkrat vprašamo: »Pa zakaj imajo sploh tako potrebo po orožju?« Nošenje orožja v ZDA ima dolgo zgodovino in sega do same ustanovitve centralne vlade, ko države še niso bile združene. Ljudje so se bali centralne vlade, bali, da bo vlada postala premočna in jih napadla, zato so tudi v ustavo zapisali pravico do nošenja orožja. Ljudje naj bi se z orožjem obranili pred državo in ohranili neodvisnost.

Količina strelnih napadov v ZDA do sedaj pa predstavlja streljanje kot način za dokazovanje svojega, ali pa maščevanje, karkoli je že motiv strelcev.

Dobri in slabi ljudje z orožjem

Od 18. stoletja je minilo že veliko časa in ZDA so se preoblikovale, danes redko kdo želi orožje za obrambo pred vlado! Večinoma je ta pravica prešla v neko tradicijo, ki zaznamuje ameriško kulturo ali pa se ljudje z orožjem želijo zaščititi pred drugimi ljudmi z orožjem. Samo kot tradicija je nošenje orožja pač popolnoma nepotrebno, a z namenom zaščite pred drugimi … No, jasno je viden krog nasilja, ki se tako nikoli ne konča. Če imajo dostop do orožja dobri ljudje, potem imajo dostop tudi slabi ljudje.

Na žalost pa se mi zdi, da je v ZDA že malce prepozno za zakonodajo, ki bi omejila dostop do orožja. Če bi to ZDA naredile takoj, ko je postalo jasno, da ta pravica ni več potrebna za obrambo pred vlado, bi preprečili, da strelni napadi sploh postanejo »stvar«! Količina strelnih napadov v ZDA do sedaj pa predstavlja streljanje kot način za dokazovanje svojega ali pa maščevanje, karkoli je že motiv strelcev.

Vedno bolj imam občutek, da vsak Američan, ki je dovolj nezadovoljen in hkrati malce mentalno nestabilen, pač pograbi pištolo in začne streljati na javnem mestu. Take osebe bodo do orožja prišle legalno ali pa ilegalno, problem je, da je streljanje postal standardni odgovor na nezadovoljstvo. Seveda lahko otežimo kupovanje pištol, kar bi bil pravilen korak. A hkrati so ZDA ujetnice National Rifle Association, ki kljub vsem strelskim napadom močno lobirajo za prost dostop do orožja. Denar je sveta vladar.

V ZDA z roko v roki obstajata kriza mentalnega zdravja in dostop do orožja. Če želijo ustaviti krog nasilja, morajo rešiti oba problema. Dostop do orožja je lažja in zato tudi politično bolj privlačna rešitev. A nasilje ni vezano na pištolo temveč na človekovo psiho.

13 KOMENTARJI

  1. Shoot first and ask who it is, after the person has been killed. Brutalna druzba, ki temelji na ideji, equal rights for everybody,…. problem je samo v tem, da smo si ljudje razlicni po sposobnostih in , da pamet velikokrat zamenja orozje v rokah zdrogirancev in ljudi dvomljivih interesov, ki jih je na Ameriskih ulici na milijone…Americani so najvecji uzivalci kokaina, to so milijardni posli, v katerem se preganjajo samo male ribe from the street… in obcasno velike, ce le te ne igrajo igro Unkla Sama…Noriega je bi tak, El Chappo…Clovek bi lahko rekel, da je to Trumpov divji zahod, ali MAKE ME WILD WEST GREAT AGAIN…

  2. Da ne bo kdo zgrešeno mislil, da v Sloveniji ni mogoče zlahka priti do orožja.

    Na črnem trgu je orožje vsakomur dostopno in še cenejše je od orožja, ki ga je v ZDA mogoče legalno kupiti.

  3. Če bi v Sloveniji imeli enake pravice kot v ZDA glede orožja, nikoli ne bi prišlo do socializma. Kakšen strelski pohod bi bil v komulativi še vedno manjši kot število nesrečnikov v naših jamah.

    • Ko oblastniška klika razoroži prebivalstvo, se zgodijo največji zločini. Nekaj primerov:

      1911 – Turčija razoroži svoje državljane in med 1915 in 1917 pomorijo 10 milijonov Armencev.

      1929 – Rusija razoroži svoje državljane in med 1929 in 1953 pomorijo 20 milijonov Rusov.

      1935 – Kitajska razoroži svoje državljane in med 1948 in 1952 pomorijo 20 milijonov Kitajcev.

      1938 – Nemčija razoroži svoje državljane in med 1939 in 1945 pomorijo 6 milijonov Judov.

      1956 – Kambodža razoroži svoje državljane in med 1975 in 1977 pomorijo 1 milijon izobražencev.

      1964 – Gvatemala razoroži svoje državljane in med 1964 in 1981 pomorijo 100 tisoč Indijancev.

      1970 – Uganda razoroži svoje državljane in med 1971 in 1979 pomorijo 300 tisoč kristjanov

  4. Kar nekaj let je že od tega, ko sem v križišču zaradi rdeče luči ustavil poleg zarustanega jugeca, v katerem sta si dva smrkavca medsebojno razkazoval revolverja večjega kalibra, z njima gestikulirala in se zabavala kot da gresta v kako zabavno akcijo.

    Poklical sem št. 113 in stalni službi sporočil, kaj sem videl, in ji navedel tudi registrsko številko avtomobila, ki sem si jo zapisal.

    Ne boste verjeli, četudi je resnično, mož, ki se je oglasil na tej številki, je samo zdolgočaseno smiselno pripomnil, zakaj pa naj bi bilo to pomembno.

  5. Nočem si niti predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi bili oboroženi približno tako množično kot Američani tudi prebivalci Slovenije, Hrvaške, BIH, Srbije …
    Kot vedo ljubitelji filmov ali gledališča, pomeni orožje v prizoru, da bo tudi uporabljeno. Ali če nekoliko posplošimo: shranjeno orožje v zasebni lasti bo slej ko prej zelo verjetno uporabljeno in tragične posledice bodo predvidljive tako za strelca kot tudi za “tarčo” njegovega streljanja.
    Zaradi tega sem prepričan, da velja v družbi RS in držav EU dosledno vztrajati pri ničelni stopnji tolerance do vsakršnega duševnega in fizičnega nasilja ter pri skrajno omejenih in sistematično nadzorovanih možnostih zasebnega oboroževanja posameznikov. Kar pomeni, da morajo imeti pristojni organi RS popoln in nenehen nadzor nad imetniki orožja in nad njihovim zdravstvenim stanjem ter še posebej nad legalizirano in nadzorovano trgovino in trgovci z orožjem. Vsako nelegalno trgovanje oziroma nezakonito tihotapljenje ter prodaja orožja bi moralo biti ekstremno močno preganjano in dosledno sankcionirano.

  6. Število pobitih v strelskih pohodih v ZDA je možno tudi relativizirati.
    Koliko žrtev je pri delovnih nesrečah?
    Koliko žrtev je v prometu?
    Koliko umorov zagrešijo kriminalci?
    Kolko ubojev terjajo druga nasilja?
    Ko vse to seštejemo in primerjamo z žertvami strelskih pohodov vidimo, da števio taknih žrtev niti ni veliko.
    Vprašati se je potrebno zakaj je sploh tolko žrtev?

  7. No, Lucija pozna tudi zgodbe o strelskih dvobojih v Angliji in pri nas. Bravo Niko, ti si bil zaveden Slovenec. Ne pa tile naši, ki bi za pest Mabusovih krvavih grošev…
    Niko se je rodil v Gribljah v Beli krajini v družini kmetov in trgovcev. Oče Miko je bil zelo uspešen pri trgovanju z vinom in je del sredstev sistematično investiral v sinovo šolanje. Obogatel naj bi s posojanjem denarja. Niko je po končani osnovni šoli nadaljeval šolanje v Novem mestu. Po maturi se je odločil za enoletno prostovoljno služenje vojaščine kjer je pridobil čin poročnika pri konjenici. Na Dunajski univerzi je vpisal pravo, a ga je kmalu opustil in nadaljeval na filozofski fakulteti s študijem zgodovine. Leta 1903 je doktoriral z disertacijo: Die Ankunft der Slowenen in dem Suden«. Postdoktorski študij je nadaljeval na antropoloških institutih v Münchnu, Baslu in Zürichu. Poleg osnovnega dela na področju zgodovine, etnologije in antropologije se je ukvarjal z idejo jugoslovanstva. Posebno delo je namenil Makedoncem, ki so bili v tem času še del turškega imperija. Zaradi svojih idej je prihajal v spore z avstro-ogrskimi oblastmi, pa tudi s profesorjem albanskega porekla Pekmezijem, ki ga je pozval na dvoboj s pištolami. (Ta je bil zaradi opravičila dr. Pekmezija zadnji hip odpovedan). Doma zaradi svojih idej ni mogel dobiti primerne službe, zato se je odzval povabilu dr. Cvijiča in kariero nadaljeval kot kustos etnografskega muzeja v Beogradu. V tem času je ustvari veliko pomembnih del. V času balkanskih vojn se je vrnil na Dunaj kot odposlanec srbskega premiera Pašića. Dunaj je moral leta 1914 v naglici zapustiti saj je na dvoboj z meči izzval avstrijskega oficirja, ker je ta žalil Slovane. Po začetku prve svetovne vojne je deloval za idejo združitve južnih Slovanov. Dosegel je, da je srbska vlada v Niško deklaracijo zapisala tudi osvoboditev Slovencev. Med leti 1914 in 1919 je veliko potoval po Evropi in Ameriki ter lobiral v zavezniških krogih in nagovarjal Slovenske izseljence za združitev z južnimi Slovani. Pripomogel je k temu, da je Jugoslovanski odbor protestiral proti rapalski pogodbi, ki je dodelila slovensko ozemlje Italiji.

  8. Če orožje visi……. ob 11,41
    Strinjam se z vami.

    Bi vas pa samo dopolnila, da bolj kot “dandanašnji sovražni govor”, so zaskrbljujoči FILMI, kjer se vse probleme rešuje z OROŽJEM. Dobri strelci so največkrat “junaki filma”.
    Večkrat sem pomislila, zakaj družba sploh FINANSIRA nasilje. Ker če taki filmi ne bi bili finansirani se ne bi proizvajali.

    Zelo pomembna je TELEVIZIJA, kajti ona postavlja mladini IDOLE. Malokdaj se vrtijo filmi, kjer bi bil JUNAK družinski oče, ubogljivi sin, DOBER delavni KMET, požrtvovalna MAMA, delaven OBRTNIK, TOVARNAR, ki zaposluje…..
    Če bi propagiralo dobroto in ponižnost, bi bilo vsekakor manj STRELSKIH pohodov.

  9. Svoboda ni zastonj in ima svojo ceno. Če pogledate ZDA niti ne odstopa zelo po številu umorov. Res jih je v Evropi malo, amapak ne zaradi manj orožja.

    Poglejte Anglijo ker so po morilskem pohodu posameznika prepovedali skoraj vse orožje razen lovskuh pušk. Umori z nožem danes presegajo vse umore ki so se zgodili prej, ko so ljudje še lahko imeli orožje. Poglejmo po Balkanu, kjer ima vsaka družina (vsaj na podeželju) vsaj en kos orožja. Poglejte Švico, ki je med civilisti najbolj oborožena. Pa Finsko, pa …

    Orožje samo ni problem, problem pa so v ZDA geta, kjer živijo v glavnem nezakoniti priseljenci združeni v svoje tolpe. Število umorov po posameznih državah ZDA pokaže, da so nekatere povsem primerljive z Evropo. Tudi naš zakon o orožju je med restriktivnejšimi, pa vseeno se lahko pride do orožja na legalen način za tiste, ki hočejo športno streljati. Zlorab praktično ni. Konec koncev nimamo problemov niti med nezakonitimi lastniki orožja, razen ko gre za kriminalne združbe.

    Skratka razumeti je potrebno svobodo v ZDA, kjer strelski pohodi in umori le dokazujejo, da država ne bo mogla nikoli zagotoviti popolne varnosti in prav zato jim država da priložnost, da se lahko branijo tudi sami. Tudi Italija je šla sedaj v tej smeri. Češki predsednik pa je pozval prebivalstvo naj se oboroži. Vem, da je tema orožja zanimiva, ampak je dobro če se osvetli zadeva z vseh strani in ne le straši pred orožjem.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime