Kaj je Novi Sloveniji prinesel dr. Žiga Turk? #analiza

Slovenija

Rok Čakš

Komentarjev: 24
vir foto: twitter Žige Turka

Pred volitvami je bilo veliko ugibanj, kaj Novi Sloveniji prinaša kandidatura dr. Žige Turka, nekdanjega ministra in člana SDS. Bo Turk pomagal NSi-ju seči v sredino, bo prinesel dodano vrednost pri urbani, liberalneje usmerjeni bazi in s tem listi dvignil odstotke v urbanih središčih?

In čeprav je Žiga Turk zbral 4.950 preferenčnih glasov, kar je denimo zgolj 500 manj od strankinega prvokategornika Jožefa Horvata in hkrati približno toliko več od poslanke NSi Ive Dimic, je med političnimi analitiki obveljala splošna ocena, da je Turkov rezultat pod pričakovanji.

Analiza volilnega rezultata dr. Žige Turka je pomembna tudi zato, ker presega zgolj vprašanje njegovega uspeha. Delno namreč odgovarja tudi, kakšen je dejanski potencial usmerjanja Nove Slovenije proti liberalni sredini.

Kot so pokazale dosedanje analize, je neizpodbitno dejstvo, da sta na minulih volitvah, glede na prejšnje, obe parlamentarni pomladni stranki izgubljali – tako v relativnem (odstotkovnem), kot ponekod tudi v absolutnem smislu.

Medtem ko se je SDS-u izgubljanje glasov poznalo tudi pri enem evroposlanskem mestu manj, pa je pri Novi Sloveniji ostalo skrito znotraj ponovno pridobljenega mandata ter dejstva, da so na prejšnjih volitvah v Evropski parlament nastopili skupaj s Slovensko ljudsko stranko.

A če odštejemo rezultate Franca Bogoviča izpred petih let in primerjamo takratni in sedanji rezultat stranke Nova Slovenija, so razlike tako po volilnih enotah kot pri skupnem rezultatu opazne:

V praktično vseh, razen v dveh volilnih enotah, je NSi na minulih volitvah prepričala manj volivcev kot na državnozborskih in prejšnjih evropskih volitvah. Za volitve v DZ je to po svoje logično, saj je bila udeležba dvakrat višja (v tej luči je tokratni rezultat NSi povsem soliden). Ne pa tudi za prejšnje volitve v Evropski parlament, ko je na volišča prišlo približno 60 tisoč volivcev manj kot tokrat.

Leta 2014 je stranka (brez glasov Franca Bogoviča) pridobila 58.312 glasov, oziroma 14,1 %, maja 2019 pa 52.147 glasov, oziroma 11,1 %. Približno 6 tisoč glasov manj torej.

Posebej slabo so se krščanski demokrati ponovno odrezali v enotah Celje in Maribor, kjer so njihovi rezultati že tradicionalno skromni. Precej bolje kot prejšnjič pa v volilni enoti Ptuj, kjer je, predvsem v prekmurskih okrajih, dominiral poslanec Jožef Horvat.

Učinek Žige Turka

Na grafu pa izstopa še ena enota, v katerem je bila Nova Slovenija tokrat boljša kot sicer. To je enota Ljubljana-Center. Gre za najbolj urbano volilno enoto v Sloveniji, ki, ob Cerkinci-Logatec in Vrhniki vsebuje 9 ljubljanskih okrajev. Pet ljubljanskih okrajev je še v volilni enoti Ljubljana-Bežigrad.

Gledano v odstotkih sta za VE Ptuj in VE Kranj LJ-Center in LJ-Bežigrad volilni enoti, kjer je NSi tokrat dobila najvišje odstotke. To je zanimivo predvsem v luči dejstva, da se Novi Sloveniji kot krščansko-demokratski stranki pripisuje večjo moč na podeželju.

Kot logično sledi, je v omenjenih dveh enotah svoj največji delež k skupnem uspehu liste, prinesel dr. Žiga Turk. Njegov doprinos preferenčnih glasov na ravni celotne Slovenije (znotraj liste NSi) je bil sicer  9,4 odstotni.

Če pa iz obeh enot potegnemo ljubljanske okraje in jih združimo, je Žiga Turk v Ljubljani doprinesel 17,7 odstotkov, oziroma relativno dvakrat več od svojega povprečja. 1.641 njegovih preferenčnih glasov iz ljubljanskih okrajev pomeni tretjino vseh zanj podeljenih preferenčnih glasov. Še vedno pa sta v teh okrajih nekoliko več preferenčnih glasov od njega zbrala Ljudmila Novak in Lojze Peterle.

Učinek iz ljubljanskih okrajev pa pri Žigi Turku ni viden v drugih slovenskih mestih. Tako v Celju kot v Mariboru, Kranju, Novem mestu in Kopru je bil njegov doprinos približno 10 odstotni, torej v okviru povprečja. To pomeni, da Turk ni a priori pritegnil dodane vrednosti urbanih volivcev, temveč le volivce v domači Ljubljani.

Svarilo pred skušnjavo prevelikega pomikanja proti proti liberalni sredini
Ne glede na to, da eksperiment z Žigo Turom na listi Nove Slovenije morda ni prinesel takšnega učinka kot so pričakovali tako v vodstvu NSi kot tudi poznavalci politike, pa je dejstvo, da je predvsem za strankino prihodnost izjemno koristen.

Ob nekaj odstotkih, ki so jih prinesli njegovi preferenčni glasovi je predvsem sporočilo, da pot v liberalno sredino za konservativno stranko tipa Nova Slovenija ni tako enostavna, kot si morda kdo to zamišlja.

Dejstvo sicer je, da volilna baza Nove Slovenije predvsem med zmerno, sredinsko usmerjeno in nekoliko liberalnejšo ljubljansko populacijo narašča. A hkrati stranka proporcionalno precej bolj izgublja na podeželju, predvsem na račun Liste Marjana Šarca ali pa, na mariborskem Štajerskem, Slovenske ljudske stranke.

Zadnje volitve kažejo, da se je LMŠ, predvsem v nekaterih gorenjskih in tistih najbolj ruralnih slovenskih okrajih, nedvomno zajedla v volilno bazo tako SDS-a kot Nove Slovenije in te volivce več kot uspešno vodi na levi politični breg.

Nova Slovenija (podobno kot SDS) se je pri kovanju politične strategije do zdaj vedno zanašala, da je trdno demokrščansko jedro stranke ne bo kar tako zapustilo, tudi če bodo politični kurz obrnili nekoliko bolj proti liberalni sredini, kjer vidijo priložnost za dodano vrednost.

A prav zadnje volitve nakazujejo, da se počasi začenja luščiti tudi njeno trdno jedro. In prehajati – ne k sorodni SDS, kot bi kdo mislil, temveč na drugo stran, k Marjanu Šarcu, ali pa se zatekajo v politično pasivizacijo.

Slednje bi moralo pomeniti pomemben alarm za stranko ter sprožiti strateški premislek ali je rinjenje proti sredini, k nekakšni fluidni in težko otipljivi liberalni bazi res dolgoročno pametna strategija. Ali pa ne bi nemara bilo smiselno, da te volivce stranka skuša pridobiti s posamezniki kot je dr. Žiga Turk, medtem ko se sama vendarle trdneje profilira in nasloni na izvorno konservativno demo-krščansko bazo, ki ni tako majhna, kot se zdi na prvi pogled.

Žiga Turk je sicer v soboto oddal izstopno izjavo iz SDS, a njegova politična usoda ostaja negotova. Če ohranja politične ambicije, je v največjem interesu NSi, da ga tudi uradno sprejme v svoje vrste in nanj stavi kot pomembnega kandidata v ljubljanskem volilnem bazenu. Kot smo tudi tokrat lahko videli, dodano vrednost najlažje pritegnejo prav regionalno močne, prepoznavne in ugledne strankine osebnosti.

Da pa s Turkom v NSi niso dosegli večjega preboja, pa bi moralo obveljati kot pomembno svarilo pred skušnjavo prevelikega pomikanja proti liberalni sredini.

Povezani članki

24 komentarjev

  1. Moramo vedeti, da volilci NSi. nismo liberalni. ampak konservativni.
    In če kandidati ne zagovarjajo konservativnih vrednot, takih, ki so jih imeli že naši pradedje, pač v tej stranki ne dobijo glasov.
    Ko sem brala kdo Ž. Turka podpira, sem pomislila (ko sem videla med imeni tudi M. Volča), da ti, ki ga glasno podpirajo, bodo sigurno volili levico. In res je bilo tako.

    Sicer pa Ž. Turka cenim, kot sposobnega človeka. Če se njemu zdi NSi preveč konservativna, tu ne bo uspel, če pa tudi on priznava KONSERVATIVNOST – v danem trenutku, za napredno, pa bo v NSi zelo dobrodošel.

  2. V Sloveniji je na političnem polju borba. Prva vojna. Boj na nož in do sovražnika ni milosti.
    Žal je tako.
    Mnogo poiizkusov sprave se je kočalo s polomom.
    Partizani ne popuščajo in dobivajo skorajda vse bitke. Danes, po skorajda tridesetih letih samostojnosti in demokracije smo praktično tam, ker smo bili pred štiridesetimi leti. Torej globoko v samoupravnem socializmu. Vsaj na političnem področju je tako.
    Zakaj je tako, je potrebno nekoliko analizirati stanje.
    Država še vedno drži skorajda vse pomembnejše vzvode v svojih rokah. Je največji investitor. Je največji zaposlovalec. Je največji izobraževalec. Je sodnik in razsodnik. V rokah ima propagando.
    Vse navedeno pa je na široki fronti in strelja v demokracijo.
    Vsa ta mašinerija se ne brani, ampak napada.
    Tako kot v vsaki bitki , je tudi v tej pomembna strategija. Ta je na strani levičarjev jasna. No Parsaran!
    Ni popuščanja.
    Desnica je razdorbljena. Nekateri posamezniki si mislijo, da bodo s pametjo spremenili razmere. Poiskušajo na tak in drugačni način.
    Vse to so zablode.Fronta je fronta. Zmaga le najmočnejši. Čim vseč vojakov imaš, boljši si.
    Žiga Turk ni nič v primerjavi z mašinerijo, ki se ji želi zoperstaviti.
    Je državni usližbenec. Popolnoma je odvisen od države. Lahko se sicer zoperstavlja mogočni mašineriji, a v naprej je obsojen na neuspeh.
    Tolerirali ga bodo le, dokler ne bo nevaren. Takole begajoč po politiki, je popolnoma nenevaren, zato mu dovolijo, da se malo upira in s tem zavaja, ker izgleda, kot da imamo v Sloveniji demokracijo.
    Pa še ni toliko nazaj, ko so mu pokazali zobe.
    Bil je minister za kulturo. Hrati tudi kulturni miniser.
    Mislil je najbolje. Mislil je pošteno, Mislil je demokratično, pa so nasprotniki krenili v ofenzivo. Na nož. In spodnesli so ga. Če takrat ni spoznal, da se kot posameznik s tako dobrimi nameni, ne mre upirati, je preveč naiven, da b lahko deloval na fronti. Pa naj bo ta na domačih tleh, ali v mednarodni areni.
    V Sloveniji ni demokracije in dokler fronta ne bo prebita, je ni pričakovati.
    Fronata pa pomeni eni proti drugim.
    Prav gotovo ima Žiga Turk prav in se bori za pravo stvar. Ni pa vojak. Ta na froni se sme misliti. Za to so generali. Generali imano vojsko. Misleci pa nikoli. Imajo lahko pristaše, njmajo pa kanofutra.
    Še tako pošetene, briljantne in inteligentne moči generali uporabljajo za kanonfuter.
    Seveda je dobro, če takšni iz prevdnosti niso v prvh vratah, saj mrtvi heroji ne koristijo nikomur.
    Kaj pomaga Turku, če je politični mrtvec?

  4. Ž.Turk je eden redkih intelektualcev med koservativnimi političnimi komentatorji. Sam ni tako neumen, da ne bi bil vedel, da na 8. mestu nima možnosti, da bi bil izvoljen. Rezultat, število prednostnih glasov, ki jih je pa pridobil pa je točen odraz koliko je intelektualcev med konservativci, ki to kvaliteto pripoznavajo. Slovenski volilec je konfuzen, ne ve kaj hoče. Sploh pa ne ve, kaj hoče od Evrope, kakšno naj bo mesto države znotraj te povezave. Zanj je vse dobro. Ugled države ga ne zanima, saj tudi tega ne ve, kako bi uredil svojo državo. Ne ve kaj hoče. Zato lahko neuka in neizkušena Joveva dobi toliko glasov. Zato imamo lahko neizobraženega politikanta na vrhu, zato imamo lahko neizobraženega poslanca v sklicih parlamenta, ki so sposobni glasovati samo po svojih ideoloških političnih predsodkih, ne pa po kriteriju koristnosti za državo, kot celoto.
    Slovenski voliec ne bo nikdar izvolil na primer Orbana, ki je relativno majhno državo postavil na svetovni zemljevid, da se vsi, v dobrem in slabem ukvarjaj z njo. Da je faktor, ki ga jemlje v obzir tako Rusija, kot ZDA, kot EU. Če parafraziram B.Brščiča, volilec nima prav. Hudo se moti, če misli, da bo s takimi volilnimi izbirami preživel. Ignoranca, sebičnost in strahopetnost vedno izstavijo svojo ceno.
    Ni krivda Ž.Turka in NSI, da je ponudila višji nivo razumevanja politike, krivda je pri volilcih. Taki so, v takem okolju živimo. Intelektualec v Sloveniji nima vrednosti. Še v Cerkvi ne.

  6. Treba je izpostaviti dejstvo, da je bila volilna udeležba kar visoka za 60+ in nizka za mlajše. Ta starostna skupina pa se ne seznanja toliko z mediji in zato dobimo klasičen rezultat slovenskih najbolj priljubljenih klasičnih strank SD in SDS, zelo malo pa je dobil DOM in relativno manj kot bi pričakovali Žiga Turk, ki sta večinoma gradila svojo podporo na medijih, medtem ko pa sem koga tako vprašal, sploh ni še slišal za DOM ali Žiga Turka, razen mlajši. Druga stvar, mogoče ni imelo toliko vpliva kot sam menim, je bilo po kar veliko župnijah to nedeljo prvo sveto obhajilo, kar pomeni, da se komu ki bi drugače šel volit, ker ima ravno čas, tokrat ni šel. Prav tako niso šli tisti, ki so morali organizirati vse skupaj. Mogoče se motim, ampak pri tako nizki volilni udeležbi so lahko tako majhni dejavniki ključni. Tretja stvar Število neveljavnih glasovnic je skoraj enako številu na DZ volitvah, kjer je bilo bistveno večja udeležba. Zakaj prihaja do tako velikega števila neveljavnih glasovnic? Ker ljudje ne preberejo navodil, zdaj pa ali so glasovnice preveč zakumplicirane ali pa bi bilo treba narediti navodila otroško jasna, še z otroško jasnim slikovnim gradivom. Prijatelj ki je bil v volilni komisiji, mi je razlagal kako je dobil glasovnice kot na primer, da so obkrožili Ljudmilo Novak in Romano Tomc, ali pa je pomagal gospe, ki je obkrožila LMŠ potem pa je želela preferenčni glas dat :” Oni Novakovi”, k sreči je bil on zraven kot pomoč, da ji je pomagal popraviti glasovnico, ampak veliko kdo noče sprejeti pomoči, potem pa narobe reši glasovnico. Mislim, da so ti dejavniki res vredni pomisleka, ko presenečeno gledamo dokaj nepresenetljive rezultate.

  8. Dragi Ljubčki moji!

    dr.Turk je presedlal tako na hitro, da se je pozabil izpisati iz SDS.
    Ni dojel, da je dvostolčkar.
    Kako naj bo zmagovit, če ne ve kje se nahaja?
    Kako naj potem, NSI ima koristi od tega virantovanja?
    PRILIKA ZAMUJENA, NE VRNE SE NOBENA. Ljubćki, tako to je.

    Kako naj dvostolčkar, virantovalec, izdajalec,kameleon, konvertit bo uspešen v politiki ?

    To ni isto, kot da Dončić prestopi iz kluba A v klub B.

    • Ni isto, velja za Dončiča. Je pa isto, ko JJ iz ZSMS prestopi v SDSS. In še mnogi, ki so bili v partiji. Še dobro, da so si premislili, sicer bi še danes imeli enopartijski sistem. Še dobro, da imamo svobodo, da si lahko premislimo. Še dobro, da lahko iz ateista postaneš kristjan. Če si noben volilec ne bo premisli, bodo naslednje volitve točno iste, kot minule.
      Koga je izdal? Komu bi moral biti zvest? Komu je kaj dolžan? Predvsem vam , ki zmerjate, nič.
      Brez Viranta tudi druge Janševe vlade ne bi bilo in bi vladal Jankovič. Še do danes se ga ne bi znebili.

  12. Dr. Žiga Turk je NSi “prinesel” slabih 5000 glasov. Pred volitvami je lepo povedal, da podpira način in smer politike, ki jo zagovarja NSi. In tudi, da se zaveda neizvolitve. In vseeno je bil pripravljen se dati na razpolago. Sedaj pa udrihate po njem. Še o Boštjanu M. Turku. Se strinjam, da izjemno razgledan, hkrati pa nisem prepričan, da je bil s srcem pri Mladih krščanskih demokratih. Predlagam mu, naj se da na razpolago in da vidimo njegov rezultat na volitvah.

  13. Nesreča dr. Turka je v tem, da so volilke in volilci Nsi intelektualno malo bolj lene sorte in precej bolj tradicionalisti! Praviloma nsio aktivnejši na družabnih omrežjih, zato resnih prizadevanj dr. Turka niti opazili niso. Pozicija na volilni listi, ki so mu jo v Nsi blagovolili nakloniti, tudi ni omogočala volivkam in volivcem, da bi s prednostnim glasom pripoznali dr. Turku pomembnost za Nsi. Mnogi sploh ne razumejo pomena in pomembnosti preferenčnega glasu, ali so pa preleni, da bi napravili še en krogec …!
    V intelektualno “bolj lenobnih okoljih”, kot sta moja mariborska ali sosednja ptujska volilna enota, pa intelektualcev po tradiciji ne znajo ceniti, vpliv slabe ali nikakršne politike Nsi na mestni ravni ni zanemarljiv, tako da slab rezultat Nsi v Mariboru sploh ne more presenetiti!

Komentiraj