Kaj je Novi Sloveniji prinesel dr. Žiga Turk? #analiza

vir foto: twitter Žige Turka
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred volitvami je bilo veliko ugibanj, kaj Novi Sloveniji prinaša kandidatura dr. Žige Turka, nekdanjega ministra in člana SDS. Bo Turk pomagal NSi-ju seči v sredino, bo prinesel dodano vrednost pri urbani, liberalneje usmerjeni bazi in s tem listi dvignil odstotke v urbanih središčih?

In čeprav je Žiga Turk zbral 4.950 preferenčnih glasov, kar je denimo zgolj 500 manj od strankinega prvokategornika Jožefa Horvata in hkrati približno toliko več od poslanke NSi Ive Dimic, je med političnimi analitiki obveljala splošna ocena, da je Turkov rezultat pod pričakovanji.

Analiza volilnega rezultata dr. Žige Turka je pomembna tudi zato, ker presega zgolj vprašanje njegovega uspeha. Delno namreč odgovarja tudi, kakšen je dejanski potencial usmerjanja Nove Slovenije proti liberalni sredini.

Kot so pokazale dosedanje analize, je neizpodbitno dejstvo, da sta na minulih volitvah, glede na prejšnje, obe parlamentarni pomladni stranki izgubljali - tako v relativnem (odstotkovnem), kot ponekod tudi v absolutnem smislu.

Medtem ko se je SDS-u izgubljanje glasov poznalo tudi pri enem evroposlanskem mestu manj, pa je pri Novi Sloveniji ostalo skrito znotraj ponovno pridobljenega mandata ter dejstva, da so na prejšnjih volitvah v Evropski parlament nastopili skupaj s Slovensko ljudsko stranko.

A če odštejemo rezultate Franca Bogoviča izpred petih let in primerjamo takratni in sedanji rezultat stranke Nova Slovenija, so razlike tako po volilnih enotah kot pri skupnem rezultatu opazne:



V praktično vseh, razen v dveh volilnih enotah, je NSi na minulih volitvah prepričala manj volivcev kot na državnozborskih in prejšnjih evropskih volitvah. Za volitve v DZ je to po svoje logično, saj je bila udeležba dvakrat višja (v tej luči je tokratni rezultat NSi povsem soliden). Ne pa tudi za prejšnje volitve v Evropski parlament, ko je na volišča prišlo približno 60 tisoč volivcev manj kot tokrat.

Leta 2014 je stranka (brez glasov Franca Bogoviča) pridobila 58.312 glasov, oziroma 14,1 %, maja 2019 pa 52.147 glasov, oziroma 11,1 %. Približno 6 tisoč glasov manj torej.

Posebej slabo so se krščanski demokrati ponovno odrezali v enotah Celje in Maribor, kjer so njihovi rezultati že tradicionalno skromni. Precej bolje kot prejšnjič pa v volilni enoti Ptuj, kjer je, predvsem v prekmurskih okrajih, dominiral poslanec Jožef Horvat.

Učinek Žige Turka


Na grafu pa izstopa še ena enota, v katerem je bila Nova Slovenija tokrat boljša kot sicer. To je enota Ljubljana-Center. Gre za najbolj urbano volilno enoto v Sloveniji, ki, ob Cerkinci-Logatec in Vrhniki vsebuje 9 ljubljanskih okrajev. Pet ljubljanskih okrajev je še v volilni enoti Ljubljana-Bežigrad.

Gledano v odstotkih sta za VE Ptuj in VE Kranj LJ-Center in LJ-Bežigrad volilni enoti, kjer je NSi tokrat dobila najvišje odstotke. To je zanimivo predvsem v luči dejstva, da se Novi Sloveniji kot krščansko-demokratski stranki pripisuje večjo moč na podeželju.



Kot logično sledi, je v omenjenih dveh enotah svoj največji delež k skupnem uspehu liste, prinesel dr. Žiga Turk. Njegov doprinos preferenčnih glasov na ravni celotne Slovenije (znotraj liste NSi) je bil sicer  9,4 odstotni.

Če pa iz obeh enot potegnemo ljubljanske okraje in jih združimo, je Žiga Turk v Ljubljani doprinesel 17,7 odstotkov, oziroma relativno dvakrat več od svojega povprečja. 1.641 njegovih preferenčnih glasov iz ljubljanskih okrajev pomeni tretjino vseh zanj podeljenih preferenčnih glasov. Še vedno pa sta v teh okrajih nekoliko več preferenčnih glasov od njega zbrala Ljudmila Novak in Lojze Peterle.

Učinek iz ljubljanskih okrajev pa pri Žigi Turku ni viden v drugih slovenskih mestih. Tako v Celju kot v Mariboru, Kranju, Novem mestu in Kopru je bil njegov doprinos približno 10 odstotni, torej v okviru povprečja. To pomeni, da Turk ni a priori pritegnil dodane vrednosti urbanih volivcev, temveč le volivce v domači Ljubljani.

KOMENTAR: Rok Čakš
Svarilo pred skušnjavo prevelikega pomikanja proti proti liberalni sredini
Ne glede na to, da eksperiment z Žigo Turom na listi Nove Slovenije morda ni prinesel takšnega učinka kot so pričakovali tako v vodstvu NSi kot tudi poznavalci politike, pa je dejstvo, da je predvsem za strankino prihodnost izjemno koristen. Ob nekaj odstotkih, ki so jih prinesli njegovi preferenčni glasovi je predvsem sporočilo, da pot v liberalno sredino za konservativno stranko tipa Nova Slovenija ni tako enostavna, kot si morda kdo to zamišlja. Dejstvo sicer je, da volilna baza Nove Slovenije predvsem med zmerno, sredinsko usmerjeno in nekoliko liberalnejšo ljubljansko populacijo narašča. A hkrati stranka proporcionalno precej bolj izgublja na podeželju, predvsem na račun Liste Marjana Šarca ali pa, na mariborskem Štajerskem, Slovenske ljudske stranke. Zadnje volitve kažejo, da se je LMŠ, predvsem v nekaterih gorenjskih in tistih najbolj ruralnih slovenskih okrajih, nedvomno zajedla v volilno bazo tako SDS-a kot Nove Slovenije in te volivce več kot uspešno vodi na levi politični breg. Nova Slovenija (podobno kot SDS) se je pri kovanju politične strategije do zdaj vedno zanašala, da je trdno demokrščansko jedro stranke ne bo kar tako zapustilo, tudi če bodo politični kurz obrnili nekoliko bolj proti liberalni sredini, kjer vidijo priložnost za dodano vrednost. A prav zadnje volitve nakazujejo, da se počasi začenja luščiti tudi njeno trdno jedro. In prehajati - ne k sorodni SDS, kot bi kdo mislil, temveč na drugo stran, k Marjanu Šarcu, ali pa se zatekajo v politično pasivizacijo. Slednje bi moralo pomeniti pomemben alarm za stranko ter sprožiti strateški premislek ali je rinjenje proti sredini, k nekakšni fluidni in težko otipljivi liberalni bazi res dolgoročno pametna strategija. Ali pa ne bi nemara bilo smiselno, da te volivce stranka skuša pridobiti s posamezniki kot je dr. Žiga Turk, medtem ko se sama vendarle trdneje profilira in nasloni na izvorno konservativno demo-krščansko bazo, ki ni tako majhna, kot se zdi na prvi pogled. Žiga Turk je sicer v soboto oddal izstopno izjavo iz SDS, a njegova politična usoda ostaja negotova. Če ohranja politične ambicije, je v največjem interesu NSi, da ga tudi uradno sprejme v svoje vrste in nanj stavi kot pomembnega kandidata v ljubljanskem volilnem bazenu. Kot smo tudi tokrat lahko videli, dodano vrednost najlažje pritegnejo prav regionalno močne, prepoznavne in ugledne strankine osebnosti. Da pa s Turkom v NSi niso dosegli večjega preboja, pa bi moralo obveljati kot pomembno svarilo pred skušnjavo prevelikega pomikanja proti liberalni sredini.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike