Kaj je narobe s pobudo, s katero anonimni vlagatelj na US izpodbija odlok o omejitvi gibanja

Uredništvo
18

Na današnjih protivladnih protestih je bilo večkrat slišati, da je odlok o omejitvi gibanja, ki ga je sprejela vlada, protiustaven, zato se državljani lahko prosto gibajo in tudi družijo na protestih. Kot smo lahko videli iz številnih posnetkov, so protestniki tovrstno stališče udejanjali tudi v praksi, saj predpisane razdalje dveh metrov večinoma niso upoštevali.

Ali je odlok protiustaven, sicer ravno ta čas, na pobudo vlagatelja, katerega identiteto US ohranja v anonimnosti, presoja ustavno sodišče. To je del odloka do končne presoje že zadržalo, zaradi česar mora vlada vsakotedensko preverjati, ali še obstajajo razmere, ki zahtevajo omejevanje gibanja.

A ugledni ustavni sodnik, ddr. Klemen Jaklič meni, da Ustavno sodišče pobude sploh ne bi smelo sprejeti v obravnavo. Zakaj, razlaga v svojem odklonilnem ločenem mnenju, katerega bistvene poudarke povzemamo spodaj. 

Ustavno sodišče je v začetku aprila po več letih dokončno odločilo o vprašanju financiranja zasebnih osnovnih šol.

Kljub temu da je bila odločitev v javnosti manj odmevna zaradi epidemije COVID-19 (najbrž pa tudi zaradi resignacije zainteresirane javnosti nad dolgotrajnim postopkom, politizacijo vprašanja in samim rezultatom razsodbe), pa je nekaj uglednih pravnikov pospremilo odločitev z alarmantnimi besedami.

Nekdanji ustavni sodnik dr. Jan Zobec je tako v komentarju za siol.net zapisal, da so ustavni sodniki s to odločno »razvrednostili ugled svoje institucije, njeno upoštevnost in njeno spoštovanje – ter s tem omajali enega od temeljev ustavne demokracije.«

Prvopodpisani pobudnik dr. Peter Gregorič pa je v oddaji Faktor ocenil, da se je ustavno sodišče postavilo za razsodnika v političnih vprašanjih (razmerje med javnim in zasebnim šolstvom), namesto da bi se ukvarjalo z ustavnopravnimi vprašanji. Če je tako, »potem ustavnega sodišča ne rabimo več,« je bil v svoji oceni oster Gregorčič.

Pobuda za oceno ustavnosti vladnega odloka o omejitvi gibanja

Ni še minil mesec dni od objave te razsodbe, že lahko na novem primeru spremljamo novo sporno odločitev ustavnega sodišča.

Gre za razsodbo o vladnem odloku, ki z namenom zaustavljanja epidemije COVID-19 med drugim omejuje gibanje izven občine stalnega prebivališča.

Da se je ustavno sodišče že s tem, da je pobudo sploh sprejelo v obravnavo, poslužilo dvojnih meril, da s tem ustvarja občutek, da izbira privilegirane stranke in da je razlog za to lahko tudi v političnih razsežnostih obravnavane materije, je razvidno iz odklonilnega ločenega mnenja, ki ga je konec preteklega tedna objavil sodnik ddr. Klemen Jaklič.

Celotno mnenje vam zaradi njegove jasnosti in argumentiranosti priporočamo v branje, na straneh Domovine pa vam prinašamo nekaj glavnih poudarkov.

Ustavno sodišče naredilo izjemo, kjer jo sicer ne dela

Vir: Ustavno sodišče RS

Ustavno sodišče praviloma sprejme pobudo v obravnavo potem, ko so izčrpana že vsa druga sredstva, po poti rednih sodišč.

Ustavno sodišče vsako leto zato zavrne stotine na stotine pobud. Celo v primerih, ko so zaradi dolgotrajnega pravdanja ogrožene človekove pravice in bi bil sprejem v obravnavo upravičen, skoraj nikoli ne naredi izjeme. V tem primeru pa jo je.

Zakaj je bila po mnenju sodnika Jakliča tokrat izjema neutemeljena?

(Neznani) pobudnik namreč v tem primeru ni izkazal pravnega interesa. To pomeni, da ni z ničimer pojasnil, v čem ga prepoved gibanja izven svoje občine onemogoča oziroma mu krši človekove pravice (recimo, da zaradi njega ne bi mogel obiskati partnerja ali partnerke, otroka ali česa tretjega, kar bi bilo zanj življenjsko nujno). Navedel je le, da se vozi na službo v Ljubljano, ki ni občina njegovega stalnega prebivališča.

»Toda to seveda ni utemeljitev njegovega pravnega interesa, saj Odlok ravno predvideva izjemo za prehod občinskih meja v primeru voženj na delo. /…/ Vožnja v službo preko meja občine z Odlokom vendar ni prepovedana,« zapiše sodnik Jaklič.

Pravni interes ne more biti že v tem, da ti grozi sankcija

Večina na ustavnem sodišču se je dejstva, da pravni interes posameznika v omenjeni pobudi ni izkazan, sicer zavedala. Iz zagate se je želela rešiti z utemeljitvijo, da je pravni interes vseeno podan, ker bi ob prehodu občinske meje pobudnik tvegal, da bi s tem storil prekršek in bil kaznovan z globo.

A Jaklič utemeljuje, da ne more veljati, da je pravni interes za sprejem pobude v obravnavo izkazan že s tem, da pobudniku grozi sankcija.

Praktični vsi prisilni predpisi se namreč nanašajo splošno na vse državljanke in državljane. A samo po sebi to ne zadošča za priznanje pravnega interesa posameznika, opozarja sodnik Jaklič:

»Sicer bi to pomenilo, če držimo večino za besedo, da od sedaj naprej vsakdo v tej državi izpolnjuje pravni interes in lahko neposredno na Ustavno sodišče vloži pobudo zoper katerikoli prisilni predpis npr. prekrškovne ali kazenske narave. Vselej v teh primerih namreč grozita kršitev in sankcija.«

Posledica – poplava neutemeljenih pobud

Ddr. Klemen Jaklič v svojem odklonilnem ločenem mnenju zapiše, da je že ob odločanju o omenjeni pobudi ostale ustavne sodnike opozarjal, da tovrstna sodna praksa na široko odpira vrata neposrednim pobudam za izpodbijanje ukrepov, povezanih s Covid-19.

In res je v roku tedna dni število vloženih pobud skočilo z ene na kar 75 (podatek z dne 23. aprila 2020).

»Česa takega še nismo videli,« piše sodnik Jaklič. »V želji, da bi za vsako ceno vzelo v obravnavo ta politično nabiti primer, v katerem pobudnik ni izkazal niti ene konkretne okoliščine posega in ki bi ga Ustavno sodišče ob kaki drugi konstelaciji v državi v trenutku zavrglo (o tem sem v dobrih dveh letih opazovanja odločanja povsem prepričan), je Ustavno sodišče s tem že povzročilo škodo varstvu človekovih pravic v vseh ostalih primerih, kjer pa dokazano gre za konkretne posege, ki kličejo po presoji in jo že dolgo, predolgo čakajo.«

Dvojna merila – US izbira privilegirane stranke

Zakaj je torej kljub vsemu navedenemu ustavno sodišče sprejelo v obravnavo omenjeno pobudo?

To »ostaja neodgovorjena skrivnost,« zapiše sodnik Jaklič. »Takšno postopanje pa vzpostavlja občutek, da si Ustavno sodišče v nasprotju z zakonom in ustavno zapovedjo enake obravnave izbira privilegirane stranke.«

Čeprav prepušča presojo, kaj bi lahko bil razlog za neenako obravnavo, nam, državljanom in državljankam, pa vseeno opozori, da bi lahko razlog bil politične narave: »Če ima razlog za razlikovanje karkoli opraviti s politično visoko napeto vsebino te zadeve (v nasprotju z zadevami ostalih), takšno razlikovanje lahko predstavlja celo privilegiranje diskriminatorne narave, kar bi bilo samo po sebi huda kršitev človekovih pravic.«

Doniraj

18 KOMENTARJI

  1. Ko začne US odločati POLITIČNO, res ne moremo več govoriti o pravni državi.

    Že tožilstva in sodišča na nižji stopnji so Levo USMERJENA.

    Toda US je bilo do nedavna kar UGLEDNO.
    Celo Ribičič, sin visokega komunističnega funkcionarja, se je DISTANCIRAL s položaja komunista in odločal tako, kot je USTAVA DOLOČALA.

    In tako bi ja moralo ostati tudi v bodoče.

  2. Še vedno imamo popolnoma rdeče sodstvo. Kaj piše v zakonu ni pomembno. Važno je kaj ustreza kurjim tatovom, ki pobijajo in ropajo slovenski narod že od 1941 leta.
    Slovenci, streznimo se. Če ne bomo izvedli lustracije sodstva po zgledu Poljske bomo v roku 10 let izgubili domovino Slovenijo!

  3. Vsi bi morali vedeti, da odlok ni zakon! Gibanje se pa lahko omeji samo na podlagi zakona! Če pa že odlok, bi morali razložiti na osnovi katerega člena zakona, ga razglašajo! Kaj tu ni jasno uredništvo??

    • 688. Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, stran 1943.

      Na podlagi 2. člena in osmega odstavka 20. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) in v zvezi z 2. in 3. točko prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) Vlada Republike Slovenije izdaja

  4. Puščam pravo in pravnike pri miru. Karkoli bi o nih, ne pomeni nič, saj bodo delali še naprej po svoje.
    Bolj me zanimajo ljudje, ki protestirajo.
    Kdo so ti? Ni jih malo: Pripravjeni so se izpostaviti, saj jih obkrožajo kamre in nekateri bodo , ali postajajo zvezde. Pa zanesljivo tega ne počno zaradi tega, ker si želijo zvezdniške kariere. Ne prerosto protestirajo. Zakaj?
    Med “demnostranti” so prav gotovo takšni, ki so krepko prisesani na državne jasli in počno pač to, kar država od nih zahteva, oziroma si želi. Bolje, kar je zahtevala in kar si je želela.
    Z zamenjave obsalti je postala država drugačna. Drugačne so postale želje, pa tudi potrebe nove oblasti in države.
    Marsikateri sesek bo presahnil, saj ne bo potrebe po študijah, ekspertizah, mnenjih in podobni šari. Tudi vsebina kulturniških skečev in performansov se bo spremenila. Kamere se bodo obrnile drugam.
    Utegnejo priti hudi časi.
    Zato protestirajo prizadeti? Vprašanje je, ali so med demonstrani samo prizadeti? Verjetno ne. Med demonstranti so “kljukci”, ki od demonstracij ne bodo imeli nič, razen morda nekaj trenutkov slave, ko jih bodo obsijale kamre.
    Če seštejemo vse tiste, ki pričakujejo krepko usihanje državnih virov, ob katerih se napajajo, jih je peščica. Dobro, nekaj tisoč, kar med dvema miljonoma ni dosti.
    Pa vendar predstavljajo moč, saj bodo pritegnili stotisoče, ki bodo nasedli in stopili na njihovo stran, če ravno so paraziti, ki najedajo državo in sveda tudi njihove podpornike.
    Kako je mogoče, da neki dr. Štrajn, leta in leta skubi narod in za svojo senekuro vleče lepe denarce iz proračuna za popolnoma nekoristno početje in množica to opazuje, tudi ve kaj počne tovariš Štrajn in sedaj ga bo podprla in pomagala vreči vlado zato, da bo lahko tovariš Štrajn nadaljeval sesanje državnega proračuna in blagoglasno opozarjal na krivice, ki jih država počne, ko izkorišča reveže.
    Ja, država izkorišča reveže, ampak zato, da lahko tovariš Štrajn lagodno živi in reveže prepričuje, da so reveži, ker jih izkorišča država.
    Reveži, pazite se. Takih Štrajnov ni veliko, so pa glasni in če jim boste nasedli vas bo to drago stalo.

    • Res bi bilo potrebno, da bi tudi mi DEMOKRATIČNIH POGLEDOV naredili SHOD in na odru, bi imel vsak pravico povedati, kaj si misli. Predvsem pa vprašati:
      Kaj je INTERES, Štrajna in njegovih TOVARIŠEV?
      Kaj je interes navadnih državljanov, ki tvorijo VEČINO ?

      Jasno je treba povedati, da so organizatorji shodov PRIVILIGIRANCI – PRISESANI na državne “jasli”. V žep dobijo denar. tudi če delajo SLABO ali pa NIČ. Ta privilegij hočejo obdržati, tudi s SILO. Denarja imajo veliko, zato lahko tudi podplačajo množico, ki jo najprej NAHIJSKAJO.

      Tako je delo Revolucionarjev ali Levih-Fašistov.

  5. Analfabeti! Zanje je ta odlok protiustaven, skladovnice polnih krst bi ble pa čisto ustavne!!
    A jim internet ne vleče, a so pozabili na Bergamo, Wuhan?
    So mar Kitajci z zabetoniranjem predorov na avtocesti spoštovali ustavo???
    Kako velika slepota je človeka!

    • Nepoučena raja nasede.
      Hujskači pa delajo na “daljinca”. Zato mislim, da bi morali biti kaznovani predvsem ORGANIZATORJI. Med temi so predsedniki Levih strank in Levih društev in Inštitutov, ki se napajajo z našim denarjem.

      Preštejmo, kateri Zavodi, Inštituti in Društtva dobijo največ. Štrajk organizira ta, ki ima polno denarnico. Reveži pa jim nasedejo, če dobijo kozarec pijače.

  6. Vlada mora na 7 dni preverjat ukrepe za zajezitev virusa katerega inkubacijska doba je 14 dni !?!?

    Na tem mestu bi se vprašal o psihičnem stanju teh pravnosocialističih fosilov.

  7. Kot upravičeno opozarja ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v svojem ločenem mnenju, je ustavno sodišče sprejelo pobudo za ustavno presojo od (za javnost) anonimnega predlagatelja, ki svoje “pravice” ni legalno in legitimno prej iskal in terjal na nižjih stopnjah sodne veje oblasti, kot to terja veljavna zakonodaja.
    S tem je bil kot predlagatelj obravnavan izven veljavnega pravnega reda privilegirano oz. pravno in politično neenakopravno, dodaten privilegij pa mu je sodišče z dodatno naklonjenostjo omogočilo še z varovanjem njegove anonimnosti, ki sicer ni običajna v javnosti preglednih postopkih pred Ustavnim sodiščem RS.
    Kot da bi se tudi večina sodnikov Ustavnega sodišča RS zavedala, da s sprejemom pobude za ustavno presojo “mimo vrste” oz. mimo zakonsko predpisane poti iskanja pravice po sodni hierarhiji izkazujejo nesorazmerno in že v izhodišču očitno pristransko “simpatijo” do izrazito politično motivirane pobude za ustavno presojo, zaradi česar so politično motiviranega pobudnika ustavne presoje ustavni sodniki za javnost tudi neobičajno zatajili in prikrili, kot da bi se tudi sami zavedali ustavno, zakonsko, etično in politično sporne pobude za ustavno presojo.
    Več kot očitno je namreč, da je bila pobuda za ustavno presojo s strani posameznika, ki niti ne izkazuje utemeljenega pravnega interesa in niti ni iskal pravice najprej na sodiščih prejšnjih ravni in stopenj, le še eno uporabljeno in zlorabljeno orodje strateško organiziranih političnih nasprotnikov in zadrtih političnih sovražnikov aktualne demokratično izvoljene, legalne in legitimne Vlade RS za destruktivno in nenehno politično nagajanje in onemogočanje vseh začasnih nujnih ukrepov na frontni črti obrambe državljanov, davkoplačevalcev in volivcev pred smrtonosno pandemijo in pred vsemi njenimi zdravstvenimi, gospodarskimi, socialnimi in varnostnimi posledicami.
    Enako, kot so se člani Ustavnega sodišča RS pred časom večinsko izrazito politično pristransko legitimirali z najnovejšo odločbo o še naprej dopustnem spornem diskriminatornem financiranju obveznih javnih programov devetletke, so se politično izrazito pristransko legitimirali tudi s svojo politično “hlapčevsko” oz. “lakajsko” prednostno obravnavo pobude nedopustno privilegiranega ter še dodatno nedopustno anonimiziranega predlagatelja.
    Adijo zaupanje v moč veljavne Ustave RS, v deklarirano vladavino prava, ki naj bi bilo enako za vse, v strokovno in človeško etiko in preprosto poštenost ter dostojanstvo izvoljenih sodnikov, ki imajo prav na Ustavnem sodišču RS “zadnjo besedo” pri razumevanju, razlaganju, uresničevanju in izvrševanju veljavne Ustave RS, veljavne zakonodaje in pri spoštovanju ter izvrševanju univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin v RS.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime