V italijanskem dnevniku La Repubblica in nemškem portalu focus.de smo zasledili novico, da naj bi Italija pripravljala napad na evro. To v resnici ne bi bil špekulativni napad na evropsko valuto, ampak pomeni, da italijanska vlada želi veljavnost pravil “pakta za stabilnost evra”, ki omejuje proračunski primanjkljaj držav članic evra na 3 % gospodarske proizvodnje, skupni dolg pa na 60 %, preložiti vsaj do leta 2023. Ta pravila bi morala že biti v veljavi, ampak so jih zaradi pandemije zamrznili do konca leta 2022.
Poleg Italije so takšnim idejam naklonjene tudi druge visoko zadolžene države, kot so Grčija, Španija in Portugalska.
Italijansko stališče je pa za evropsko monetarno in ekonomsko politiko sporno.
Še posebej za osem držav članic, katerih finančni ministri so v odgovor podpisali dokument, ki pravi, da zmanjševanje prekomernega javnega dolga mora ostati skupen cilj, ter opozarja, da pogodba obvezuje k izogibanju in odpravljanju prekomernega dolga. Te države so Avstrija, Danska, Latvija, Slovaška, Češka, Finska, Nizozemska in Švedska.
Po finančni in gospodarski krizi leta 2008 so se vse članice evropske Unije strinjale z dejstvom, da Evropska unija potrebuje model gospodarskega upravljanja, ki bi bil učinkovitejši od dotedanjega. Privolili so v nov model nadzora nad davčno, makroekonomsko in monetarno politiko.
Ekonomska politika Evropske unije:
Cilj Evropske unije je od vsega začetka, da so “države članice trdno odločene, da okrepijo in uskladijo svoja gospodarstva ter ustanovijo ekonomsko in monetarno unijo“.
Unija si prizadeva za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnovešeni gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek.
Finančna in gospodarska kriza v letih 2008–2012 je razkrila temeljne težave in nevzdržne trende v številnih evropskih državah, pokazala pa je tudi, kako zelo soodvisna so gospodarstva Evropske unije. Izkazalo se je, da je za reševanje težav ter za pospešitev rasti in ustvarjanja delovnih mest v prihodnosti potrebnega več usklajevanja gospodarskih politik v vsej Uniji. Zato je bil pregledan in okrepljen sistem organov in veljavnih postopkov gospodarskega usklajevanja. Od leta 2011 je bilo sprejetih več zakonodajnih aktov in bil okrepljen gospodarski in proračunski nadzor.
Evropska monetarna politika:
Evropski sistem centralnih bank obsega Evropsko centralno banko (ECB) in nacionalne centralne banke vseh držav članic Evropske unije. Njegov glavni cilj je ohranjati stabilne cene.
Svet ECB pri uresničevanju tega poglavitnega cilja svoje odločitve opira na strategijo monetarne politike, izvaja pa jih z inštrumenti, kot so operacije odprtega trga, odprte ponudbe in vzdrževanje obveznih rezerv.
In tukaj pride na dan inflacija, o kateri se zadnje čase kar precej sliši. Dražijo se ne samo nepremičnine in gradbeni materiali, vedno več denarja moramo dati tudi za hrano in druge osnovne potrebščine. Nekateri celo trdijo, da gremo proti hiperinflaciji.
Kaj pomeni inflacija?
Inflacija je trajno in splošno povečanje cen blaga in storitev v gospodarstvu skozi čas.
Inflacijo lahko povzročijo nekatere spremembe temeljnih spremenljivk gospodarstva, ki povečujejo povpraševanje ali poslabšajo skupno ponudbo v državi, in se na ta način odražajo v zvišanju cen. Primer je lahko, kar se dogaja na nepremičninskem trgu v Sloveniji: vidno se je povečalo povpraševanje, ponudba pa je enaka ali celo manjša, zato so cene višje.
Drugi vzrok inflacije pa je tudi zvišanje državnega neravnovesja, ko država porabi več, kot ima dohodkov.
Proti inflaciji ima država različne možnosti in instrumente, od usmerjanja obrestne mere in upravljanja likvidnostnih razmer na trgu do zmanjšanja javne uporabe, primanjkljaja in državnega dolga.
In teh ukrepov italijanska vlada noče. Zato želi “pakt za stabilnost evra” zmrzniti do leta 2023.
Vprašanje je, če bodo ostale članice Evropske unije podprle italijansko idejo. Mediji poročajo, da italijanska vlada čaka izid nemških volitev. Ve namreč, da jih Angela Merkel ne bi podprla.
Če pa bodo Italijani uspešni v svoji strategiji, če bodo uspeli te ukrepe odložiti do leta 2023 ali še dlje, bo verjetna posledica – vedno višja inflacija.
Vsekakor bo do hiperinflacije v Evropi težko prišlo. Pogoj za hiperinflacijo je namreč možnost da lahko država tiska svoj denar (in ga tiska neomejeno). Te možnosti pa – na srečo – Italija nima.
“Inflacija je trajno in splošno povečanje cen blaga in storitev v gospodarstvu skozi čas.”
Saj ni res. Inflacija je povečanje monetarne emisije v obtoku., t.j. t.i. ’tiskanje’ denarja. To je lahko fizični denar, čeki, menice (brez podlage), … Povečanje cen je samo posledica inflacije. Ker je denarja več, se dvigne povpraševanje, to povzroči dvig cen, kar pomeni, da je treba ‘natiskati’ še več denarja (oz povečati denarno maso) če želimo ohraniti povpraševanje oz. standard ljudi, … , … in pridemo v tako imenovano inflacijsko spiralo, kakršno smo imeli v jugi.
“Primer je lahko, kar se dogaja na nepremičninskem trgu v Sloveniji: vidno se je povečalo povpraševanje, ponudba pa je enaka ali celo manjša, zato so cene višje.”
Gibanje cen na tržišču načeloma nima veze z inflacijo, to so tržne zakonitosti po katerih se gibljejo cene. Seveda če gledamo na nepremičninski trg pri nas, je tako ali tako deformiran in daleč od evropskega normalnega, ampak načeloma pa to ni res.
Z vsem spoštovanjem do avtorja…
Nikjer ni omenjeno povečanje količine obtočnega denarja (tiskanje), nameni kreditiranja sploh niso omenjeni (tj. če daš kredit za nepremičnino bodo cene pač rasle, ker zaradi hipotek pač morajo..; kje so potrošniški krediti? koliko kreditov je bilo podeljenih za špekulativne naložbe?; koliko kreditov je bilo podeljenih za ti. real GDP transactions? a je način podeljevanja kreditov v EU nadzorovan na način, ki preprečuje tveganja). Za vse našteto je izključno kriva (nedotakljiva) ECB in njena monetarna politika, banke (države) samo sledijo navodilom. Počasi gremo v propad lokalnih bank (negativne obrestne mere), ki so v resnici edino gonilo rasti (od ustanovitve ECB je v EU propadlo 4800 malih bank-zaradi kompleksne regulacije) in centralizacijo v ECB. Kako je mogoče to, da ECB postavlja pravila, hkrati pa bo kmalu sama začela z izdajanjem CBDC-jev? A avtor mogoče ve, če je s pravnega vidika ECB sploh v EU? A je je pravilno, da je neodvisna in nikomur ne odgovarja?
Dober prikaz o delu ECB in lokalnih bank.
Pa pravijo, da je Orban nevaren…
Kako je propadel rimski imperij?
Da so se rimski cesarji obdržali na oblasti, so morali podkupovati določene ljudi in predvsem zagotoviti ljudski mir. Tega so dobili s preveliko socialno državo – saj poznate “kruha in iger”. Za plačevanje prevelike socialne države niso bili dovolj le davki, ki so bili že tako visoki. Pomagali so si z inflacijo – prekovali so srebrnike z dodatki drugih kovin. Okoli leta 0 so imeli rimski kovanci okoli 100% srebra, proti koncu imperija je bilo v njih manj kot 1 % srebra.
Kmetje so visoko obdavčitev težko prenašali in mnogi so kmetijstvo opustili in se preselili v mesta, kjer jim ni bilo treba veliko delati, pa so bili vseeno nahranjeni – “kruha in iger”. Da so Rimljani nadomestili “pomanjkanje” delovne sile (zaradi socialne države), so vabili migrante iz barbarskih dežel, tudi v vojsko.
Končalo se je tako, da je barbarske vdore podpiralo delovno ljudstvo na rimskem podeželju, saj so jih barbari odrešili previsokih davkov.
Zveni znano?
Odlično Mises!
Vprašanje je samo, če se lahko iz zgodovine kaj naučimo ali smo jo prisiljeni ponavljati?
Res se zgodovina ponavlja.
Rimsko cesarstvo je raspadlo tudi za radi prevelike razuzdanosti.
Razuzdanost, pa ima v Brtuslju veliko zagovornikov.
Simon in Celoživljenski učenec čestitam za finančno pismenost, ki sicer ni značilna za Slovence.
Če bi povprečen Slovenec vedel, kaj predpisuje ECB in CB Slovenije bi vse vprašal kdo je tukaj nor. Gre za nerazumljivo birokratizacijo in normiranje na eni strani na drugi pa ECB in BS pobirata ležarine za odvečen denar, ki leži na bankah, ker ga ne smejo plasirati, natiskala pa ga je ECB sama. CB Slovenije tudi pobira bankam denar zato da financira samo sebe, pri teme se nihče ne vpraša ali CB res potrebuje 450 zaposlenih za celovit nadzor le še dveh hranilnic in ena banke v Slovenski lasti , kar je več kot jih je imela ko je celovito nadzorovala še 18 bank in hranilnic.
Na interneti strani BS pri podatku število zaposlenih: piše ni podatka.
Res indikativno za birokracijo na Slovenskem.
Na BS bi morali preprosto z odlokom prepoloviti število zaposlenih. Potem pa naj se zmenijo med sabo. Pa saj je na RTV isto. Povsod v javnnih institucijah je ista zgodba. Z redkimi izjemami.
Peter, zelo dober prikaz.
Dober članek in komentarji.
Težava je tudi, ker bodo šle ZDA v slabitev dolarja nasproti Evra, z namenom spodbujanja izvoza. Čeprav v tem primeru jim lahko pobezlja inflacija.
Merklova je Grčijo in Španijo obrzdala. Italija se noče reformirati, ker Italijani so delovali tako da so od sedemdesetih naprej devalvirali liro in tako zamaskirali svoje težave vse do devetdesetih. Takrat so imeli isti življenjski standard kot Britanci, Nemci in Francozi.
Od PIGS držav sta se reformirali in zvlekli Irska in presenetljivo Portugalska.
Kar se Slovenije tiče je težava, ker so socialni pritiski preveliki in Slovencem jaz ne bi zaupal lastne tiskarne denarja, ker bi iz političnega vidika nedvomno slovenska politika šla v ‘kruha in iger’ pristop predvsem za javni sektor in pokojninsko blagajno. Inflatorni pritiski v Sloveniji so tudi posledica monopolov (od energetskega do pred kratkim prehrambenega – spomnite se samo marž, ki jih je imel monopolist Mercator).
Si predstavljate da imamo lastno centralno banko? Pa saj je Levica le nekaj odstotkov oddaljena od primata na levem polu. In s tem od mandatarstva. Imeti lastno CB v takšni situaciji je kot da bi dal piromanu metalec plamenov.
Vsekakor monetarna emisija povzroča inflacijo. To smo doživeli v Jugoslaviji, ko se je inflacija tako dvigala, da je dosegala % v dvomestnem številu.
Denar se je v Beogradu tiskal (kdor ni plače sproti menjal v It. Liro, ali Nem. Marko, je izgubljal na vrednosti) na veliko, država pa je tonila in posledično tudi razpadla.
Bruselj se premalo ubada z gospodarstvom in preveč z družbeno in politično agendo, kjer državam, zaradi konservativnih pogledov, celo onemogočajo denarne vspodbude.
V resnici, pa je gospodarstvo, tako na Poljskem, kot na Madžarskem prav solidno in povprečno bolje, kot v drugih državah EU.
EU je nastala, zaradi vspodbujanja gospodarstva in ne zaradi širjenja liberalnih pogledov LGBT.
“Bruselj se premalo ubada z gospodarstvom in preveč z družbeno in politično agendo, kjer državam, zaradi konservativnih pogledov, celo onemogočajo denarne vspodbude.”
Problem je, ker gre družbena in politična agenda Bruslja z roko v roki z ECB agendo. ECB je po vsaki krizi močnejša, bančni sistem bolj centraliziran, malih bank, ki bi spodbujale lokalno gospodarstvo pa vse manj… Brexit je po tej strani bil kar logična poteza…
Ma, Grške igrice…
Meni so boljše ‘grške smokvice’ … 🙂
Celoživljenski učenec popolnoma resnično. Po nareku ECB tudi BS popolnoma enako črkobralsko obravnava in izvaja regulativo pri velikih bankah kot pri obeh malih hranilnicah Delavski in Primorski. Nihče v državi pa se ne vpraša ali je sploh smiselno imeti državo, če nimamo finančne suverenosti. Očitno na državnem nivoju in v CB nikogar ne skrbi če bomo ostali brez lastnih bank, važno da imajo birokrati dobre plače in da se držijo zakonov, ki nam jih predpisujejo veliki , a nihče noče videti, da so ti zakoni pisani v korist velikih in so poguba za majhne.
Inflacijo v SLO povzroca povecana kolicina denarja v obtoku. Dejstvo je, da so se place mocno povecale. V javnem sektorju se posebno. Tega placuje vlada, ki pa deficit pokriva s krediti. Visje place povecujejo konzum, kar spet povecuje GDP. SLO torej povecuje druzbeni proizvod s krediti. To ne more iti dolgo dobro. To je grski sindrom.
Visje place v gospodarstvu zmanjsujejo konkurencnost. Dokler imamo trg prodajalcev to lahko gre. Zavedati se je pa treba, da SLO zivi od izvoza. V trenutku krize bodo pa visoke place kot pozitivna povratna zanka – zmanjsanje prodaje bo se bolj podrazilo proizvodnjo. In narasla bo brezposelnost.
Peter Klepec – strinjam se, da se pomena izvoza za Slovenijo premalo zavedamo. Če gledate grafe ob krizi 2008/09 vidite, kako je kljub padcu državnih investicij (predvsem gradbenih v prvem šoku) in padcu porabe gospodinjstev, prav izvoz rešil Slovenijo in omogočil hitrejši dvig spremembe BDP nazaj v plus. Seveda, zahvaljujoč Nemčiji.
Ob izvozu in potem zmanjšanem uvozu je Slovenija kar enih 5 let, če ne celo več, imela še velik presežek v blagovni menjavi z tujino, kar pomeni, da smo iz tujine dobili še ekstra denar v državo. Leta 2008 je delež izvoza v BDP mislim da bil pod 25%, sedaj je že pri 60%. Na vsem tem sta jahala Bratuškova in Cerar, pa se sploh nista zavedala, kakšno darilo jima je padlo v roke. Dober izvoz je dvignil proračun in leve vlade so lahko dale na stran reforme – ker niso bile potrebne, ker pač – imamo izvoznike, oni naj delajo za ‘nas’.
Peter Klepec – Plače pa so ob izvozu lahko problem sploh če gledamo naše pozicioniranje. V povprečju še vedno zaostajamo npr. po dodani vrednosti za Avstrijo, ki je med 60.000-80.000 EUR/zaposlenega, mi smo pa na 45.000 EUR. Obenem posle v nižjih cenovnih razredah prevzemajo ne samo Višjegrajci (ki so nas že kar izrinili), ampak predvsem Romuni, Bolgari, tudi Turki. Ob zvišanju plač tako lahko sledi sesutje celih izvoznih panog. Eno je, ko zvišaš plače in dokončno propadeta že napol mrtva Mura in Prevent. Drugo pa je, da pošlješ v nepovrat slovenske avtomobilske dobavitelje, strojegradnjo, kovinarsko panogo, plastičarje, proizvajalce električnih aparatov, orodjarje itd.
Če vlada pokriva čezmerno zapravljanje s krediti, to še ni inflacija (seveda lahko vpliva na njo). To bi bilo, če bi to pokrivala iz primarne emisije, česar pa ne more, saj od uvedbe eura dalje, nima več nadzora nadnjo.
Pohvala komentatorjem sem prijetno presenecen nad finacno pismenostjo komentatorjev, ki je obicajno pri Slovencih ni opaziti. Se krasevka tokrat beiljira! Je pa poznavanje denarnih zakonitosti in financnih tokov kljucno za dobro zivljenje ljudi in stabilnost drzave. Bravo