Kaj je Črnogorce tako razburilo, da so blokirali prometnice in v parlamentu metali steklovino? Bo znova počilo na Zahodnem Balkanu?
POSLUŠAJ ČLANEK
Črna Gora je pred novim letom sprejela zakon o svobodi veroizpovedi in pravnem položaju verskih skupnosti, ki je v sredo stopil v veljavo. Že med sprejemanjem so opozicijski poslanci v predstavnike vladajoče stranke metali kozarce in steklenice ter trgali mikrofone.
Številni Črnogorci, približno tretjina se jih opredeljuje za Srbe, so proteste začeli že pred njegovim sprejemom, po njem pa so začeli protestirati še bolj množično in blokirati pomembne prometnice. Kasneje pa so se jim v množičnih protestih verniki srbske pravoslavne vere pridužili tudi ponekod v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Tudi v ZDA živeči Srbi, si želijo s peticijo doseći, da bi ZDA proti Črni Gori uvedla sankcije.
Država bi s spornim zakonom v enem letu podržavila vse verske objekte, zgrajene do decembra 1918, za katere verske skupnosti ne bi mogle dokazati svojega lastništva.
Tedaj se je namreč Črna gora pridružila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri čemer je Črnogorsko pravoslavno cerkev prevzela Srbska pravoslavna cerkev, ki je pri tem prevzela tudi vse njeno premoženje. Srbi ob tem trdijo, da bo novi zakon privedel do zasega premoženja srbske pravoslavne cerkve v Črni gori ter se sklicujejo na pravico do samourejanja cerkve.
Zakon bi najbolj prizadel Srbsko pravoslavno cerkev, ki je največja, pa tudi muslimansko versko skupnost in katoličane. Slednji, bolje organizirani in manj razdrobljeni, računajo na dogovor Vatikana s Črno Goro, po katerem bi katoliški objekti ostali v upravljanju rimskokatoliške verske skupnosti.
Vse tri verske skupnosti pa opozarjajo, da je zakon neustaven in pozivajo, naj ne stopi v veljavo, saj je bil sprejet brez dialoga z verskimi skupnostmi.
Ključni razlog za sprejem zakona je bil, da je črnogorska pravoslavna cerkev še vedno združena s srbsko, s tem pa tudi njeno premoženje. Črnogorska vlada si želi to prekiniti in zagotoviti neodvisnost verskih skupnosti v državi od srbskih, s čimer bi zagotovila, da bi vse premoženje njenih cerkva ostalo v državi.
Srbija in Črna gora sta bili federacija do leta 2006, ko je Črna Gora razglasila neodvisnost, cerkvena delitev pa se ni zgodila. Srbski patriarh Irinej je Črni Gori očital, da je z novim zakonom “zanikala svojo zgodovino” ter da želi oblast oslabiti črnogorsko zavest o njenem srbskem izvoru. Črnogorski predsednik pa je Srbsko pravoslavno cerkev obtožil, da spodkopava črnogorsko državnost in promovira prosrbske politike.
Poleg črnogorske vlade, ki bi dosegla delitev, pa bi zakon koristil še eni “verski skupnosti.” Edina, ki je zakon podprla, je Črnogorska pravoslavna cerkev, ustanovljena leta 1993. Slednja bi po zakonu prejela vse cerkve, samostane in druge verske objekte v Črni Gori, ki so sedaj v lasti Srbske pravoslavne cerkve. Črnogorska pravoslavna cerkev je sicer uradno priznana le od kijevske patriarhije, v Črni Gori pa je registrirana kot nevladna organizacija.
Številni Črnogorci, približno tretjina se jih opredeljuje za Srbe, so proteste začeli že pred njegovim sprejemom, po njem pa so začeli protestirati še bolj množično in blokirati pomembne prometnice. Kasneje pa so se jim v množičnih protestih verniki srbske pravoslavne vere pridužili tudi ponekod v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Tudi v ZDA živeči Srbi, si želijo s peticijo doseći, da bi ZDA proti Črni Gori uvedla sankcije.
Razburil jih je zakon, ki bi podržavil cerkveno premoženje
Država bi s spornim zakonom v enem letu podržavila vse verske objekte, zgrajene do decembra 1918, za katere verske skupnosti ne bi mogle dokazati svojega lastništva.
Tedaj se je namreč Črna gora pridružila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri čemer je Črnogorsko pravoslavno cerkev prevzela Srbska pravoslavna cerkev, ki je pri tem prevzela tudi vse njeno premoženje. Srbi ob tem trdijo, da bo novi zakon privedel do zasega premoženja srbske pravoslavne cerkve v Črni gori ter se sklicujejo na pravico do samourejanja cerkve.
Zakon bi najbolj prizadel Srbsko pravoslavno cerkev, ki je največja, pa tudi muslimansko versko skupnost in katoličane. Slednji, bolje organizirani in manj razdrobljeni, računajo na dogovor Vatikana s Črno Goro, po katerem bi katoliški objekti ostali v upravljanju rimskokatoliške verske skupnosti.
Vse tri verske skupnosti pa opozarjajo, da je zakon neustaven in pozivajo, naj ne stopi v veljavo, saj je bil sprejet brez dialoga z verskimi skupnostmi.
Zakaj je bil torej sporni zakon sprejet?
Ključni razlog za sprejem zakona je bil, da je črnogorska pravoslavna cerkev še vedno združena s srbsko, s tem pa tudi njeno premoženje. Črnogorska vlada si želi to prekiniti in zagotoviti neodvisnost verskih skupnosti v državi od srbskih, s čimer bi zagotovila, da bi vse premoženje njenih cerkva ostalo v državi.
Srbija in Črna gora sta bili federacija do leta 2006, ko je Črna Gora razglasila neodvisnost, cerkvena delitev pa se ni zgodila. Srbski patriarh Irinej je Črni Gori očital, da je z novim zakonom “zanikala svojo zgodovino” ter da želi oblast oslabiti črnogorsko zavest o njenem srbskem izvoru. Črnogorski predsednik pa je Srbsko pravoslavno cerkev obtožil, da spodkopava črnogorsko državnost in promovira prosrbske politike.
Komu bi zakon koristil?
Poleg črnogorske vlade, ki bi dosegla delitev, pa bi zakon koristil še eni “verski skupnosti.” Edina, ki je zakon podprla, je Črnogorska pravoslavna cerkev, ustanovljena leta 1993. Slednja bi po zakonu prejela vse cerkve, samostane in druge verske objekte v Črni Gori, ki so sedaj v lasti Srbske pravoslavne cerkve. Črnogorska pravoslavna cerkev je sicer uradno priznana le od kijevske patriarhije, v Črni Gori pa je registrirana kot nevladna organizacija.
Povezani članki
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
MEFISTO
Ko to kaže, ko to laže,
Srbija nema more?
Ima more, ima more,
dok je Crne gore!
(srbska narodna pesem iz časov razpada Juge)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.