Kaj Janšev umik vabila in rezultati anket sporočajo o morebitnih predčasnih volitvah

POSLUŠAJ ČLANEK
"Glede na javno objavljena sporočila, da je skupina šestih strank v soboto uskladila večino koalicijske pogodbe in da se bodo o preostanku neusklajenih vsebin pogajanja nadaljevala prihodnji teden, do nadaljnjega preklicujem vabilo na pogovore o sestavi koalicije ZA Slovenijo." 

To je zmagovalec volitev Janša med vikendom sporočil predsednikom vseh parlamentarnih strank, katere je v četrtek povabil na pogovore o morebitnem koalicijskem sodelovanju.

Glede na število zavrnitev (neformalno vsi razen NSi in SNS) je umik po svoje razumljiv, manj pa navedeni razlog, saj so sporočila o (ne)usklajenosti koalicijske pogodbe Šarčeve 5+1 koalicije, zelo različna, deloma tudi nasprotujoča. 

Zadnje ankete medtem kažejo, da a priori zavračanje pogovorov z relativnim zmagovalcem stranko SDS zgolj še krepi, a nove volitve razmerij sil v smislu lažje sestave te ali one koalicijske vlade ne bi bistveno spremenile. 

Maratonska vikend pogajanja predsednikov šestih strank pod vodstvom Marjana Šarca, ki se trudijo oblikovati levo-sredinsko vlado, naj bi prinesla nekaj uspešno zaprtih poglavij, a tudi spoznanje, da bo ob vsebinski usklajenosti morda še trši oreh kadrovska razdelitev oblasti.

Pri tem gre med drugim za konflikt interesov med SMC in SD, kjer si oboji želijo mesto ministra za gospodarstvo, obenem SD ne vztraja pri mestu predsednika državnega zbora, ne želi pa ga omogočiti Miru Cerarju, so poročali nekateri mediji. Svoje kože poceni zagotovo ne bo prodala tudi Alenka Bratušek, ki novo službo še potrebuje.



Številni odgovori, kaj bo s Šarčevo 5+1 koalicijo, bodo znani že danes, ko bo nov osnutek koalicijske pogodbe ponovno pretresal Izvršilni odbor NSi. Ta se ne sooča le z dilemo, kako ovrednotiti zapisano v koalicijski pogodbi, temveč tudi s tem, ali verjeti v stabilnost vlade šestih strank, znotraj (ne)katerih so odnosi načeti še iz minulega mandata. In navsezadnje, ali jim ne glede na podpisano v parlamentu grozi obvoz preko Levice, s katero si Šarec želi projektnega sodelovanja.

Po njegovem umiku vabila bi na prvo žogo lahko ocenili, da v možnost takšne vlade verjame tudi Janez Janša, a dejansko gre bolj za realno oceno gotove zavrnitve, ki bi jo Janša kot mandatarski kandidat doživel v prvem krogu parlamentarnega glasovanja.

Ankete: Pridobivata SDS in NSi, drugi od ankete do ankete različno


Medtem pa povolilne ankete nedvoumno kažejo, da v trenutni situaciji poskusa obvoza zmagovalca volitev Janše njegova stranka zgolj pridobiva.

Včerajšnja anketa Ninamedije (TV Slovenija in Dnevnik) je tako SDS-u namerila 25,3 % podporo med vsemi vprašanimi, LMŠ-ju 10,7 %, SMC-ju 8,9 %, SD 8,8 %), Levici 7,6 %, NSi 4,8 %, DeSUSU 3,1 % in SAB 3 %. 13 % je neopredeljenih. Glede na zadnjo anketo Ninamedije je največji skok naredila NSi.

Tudi anketa Episcentra, ki upošteva glasove tistih, ki bi se volitev zagotovo ali verjetno udeležili, kaže na krepitev SDS, pa tudi SD in NSi. Za razliko od ankete Episcentra, nekaj slabši rezultat kaže SMC, nekaj boljši pa Alenki Bratušek. To priča, da se volilno telo po volitvah še ni stabiliziralo, kar posebej velja za stranke brez resnih korenin.

Nedavna anketa Episcentra (klik za povečavo)


KOMENTAR: Uredništvo
Predčasne volitve Janšev najmočnejši adut iz rokava
Janša se umika, kar je taktično še ena pravilna poteza voditelja SDS. Očitno namreč je, da ga leva večina še vedno a priori zavrača. Preverjanje tega v parlamentu bi ga zgolj vpisalo v zgodovino kot mandatarskega kandidata z najnižjo podporo v samostojni Sloveniji, pasivno spremljanje v senci (pre)ambicioznih poražencev volitev pa ga zgolj krepi. Zato bo raje počakal, da se sfižijo Šarčeva pogajanja 5+1 (tem zaradi notranjih sporov in nesoglasij med starimi partnerji kaže mnogo slabše, kot navzven opisujejo osrednji mediji). S tem bo Marjana Šarca postavil pred dilemo, ali ponoviti vajo in skušati sestaviti vlado z Levico (katere si zaradi njene radikalnosti v vladi ne želi nihče, z izjemo SD-ja, ki bi jih imeli zraven iz interesa lastnega političnega preživetja) ali pa se mandatarstvu odpovedati. V slednjem primeru bo v tretjem krogu ponovno na mizi vlada z Janšo/SDS ali pa predčasne volitve. Te dileme pa si v zadnjih 48 urah pred razpisom, zaradi negotovosti ponovne izvolitve in prazne strankarske blagajne v večini strank, predvsem levo od sredine (z izjemo Levice) ne želijo. Obenem se zavedajo, da te v razmerju med silami ne bi prinesle preboja, temveč zgolj nekoliko okrepile SDS in verjetno tudi NSi. Predčasne volitve tako ostajajo Janšev adut iz rokava ter pomembna oblika neformalnega pritiska, da na koncu vendarle dobimo nekakšno sredinsko vlado v sestavi SDS+NSi+ dva od trojčka LMŠ/SMC/SAB. Druga stranka, ki bi ji predčasne volitve najverjetneje ustrezale, je namreč Levica, kar jo dela za izjemno težkega pogajalca, če bi namesto NSi morala vskočiti v Šarčevo enačbo. Zato trenutno ostajajo odprti še vsi omenjeni scenariji, mnogo več pa bo jasnega proti koncu tedna, ki se pravkar začenja.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30