Kaj imajo skupnega škofijske gimnazije, marihuana in bočno parkiranje?
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Duhovni vikend škofijske gimnazije. Sošolka prinese doma spečene piškotke. Trije dijaki končajo na urgenci. Diagnoza: zastrupitev z marihuano. Dijake popolnoma razumem. Po napornem šolskem tednu je težko odriniti na globoko brez pomoči prepovedanih substanc. Marihuana je znana po tem, da odpre kanal za duhovno poglabljanje. V resnici so dijaki od duhovnega vikenda želeli iztržiti največ, kar se da.
Šalo na stran. O tem so se v četrtek razpisale Slovenske novice. Dogodek je pozornost vzbudil najverjetneje zgolj zato, ker je šlo za dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška. Dejstvo, da se je to zgodilo na duhovnem vikendu, kjer naj bi poglabljali svojo vero in krepili prijateljske vezi v razredu, je zgolj češnja na vrhu torte. Vprašanje, če bi se Slovenske novice odločile poročati tudi o kajenju marihuane na kakšni drugi slovenski gimnaziji. Prepričana sem namreč, da mariborski škofijci niso edini, ki radi kadijo travo.
"Ah, to so bili časi," je zadevo komentirala bivša dijakinja ene izmed škofijskih gimnazij. Nikogar nočem pohujšati, ampak resnica je, da so dijaki škofijskih gimnazij taki kot vsi ostali. Če se le da, bodo na ekskurzijo ali duhovni vikend s sabo nesli nekaj alkohola ali trave. Nič novega, res ne. Upam, da se tega zavedajo tudi starši in profesorji ter da ne živijo v prepričanju, da so njihovi dijaki neka pol-mistična bitja, ki so imuna na nimfe sodobnega časa. Beseda "škofijc" še ni garancija za polikanega pubertetnika.
Škofijci so zgolj trmasti pubertetniki, ki preizkušajo meje in poskušajo pretentati profesorje. Glede popitih količin alkohola in pokajene trave na duhovnih vikendih in drugih šolskih ekskurzijah so enaki svojim vrstnikom. Roko na srce, prav je tako. Vsaj vemo, da so normalni najstniki, iz katerih mogoče nekega dne še nekaj bo.
Ta komentar ni namenjen temu, da bi dijake pribijala na križ. To so storili že sami, ko so se vpisali na škofijsko gimnazijo. Je pa ta dogodek ponovno odprl meni ljubo temo o tem, kje so se zataknile škofijske gimnazije, da so v zadnjih letih samo še povprečne.
Spomnim se, kako sem v četrtem letniku srednje šole na izpitni vožnji vsa ponosna bočno parkirala. Sebi in vsemu svetu dokazala, da znam. V prvem poizkusu, med dva avta, naravnost v boks. Nekaj podobnega so v devetdesetih letih počele škofijske gimnazije in njihovi ustanovitelji. Ob prometni cesti, kjer so vsi rahlo zavidljivo navijali, da jim ne bi uspelo, so avto v prvem poskusu parkirali. Bočno, med dva avta, naravnost v boks. In potem so bili ponosni. Upravičeno. Tako ponosni, da so se odločili, da parkirišča ne bodo zapustili. Ljudje so občudovali to mojstrovino. Potem pa je šlo življenje dalje. Trije škofijski avti pa so ostali tam. Parkirani. Sicer bočno, med dvema avtoma in točno v boksu, ampak še vedno samo parkirani.
Danes jih zaradi tega redkokdo občuduje. Avti znajo že sami bočno parkirat in to ni več nobena dodana vrednost. Pridevnik škofijska ni več dovolj in ne pooseblja več tistega, za kar so si ustanovitelji in mnogi podporniki, ki so za dobrobit katoliške mladine darovali denar, čas, voljo in ideje, prizadevali.
Škofijskim gimnazijam in nasploh katoliškemu šolstvu je uspelo nekaj velikega. Temu ne morem oporekati. A šole so po letih uspehov zaspale na lovorikah. Postale so zgolj še povprečne: po učnih rezultatih in količinah konzumirane marihuane.
Treba bo ponovno vžgati motor in zapustiti varno parkirišče. Mogoče bodo ob tem ugotovili, da je zmanjkalo goriva, da gori lučka za olje in da je čas za resen servis. Tako pač je, če dvajset let stojiš na mestu. Ker pa je koncept škofijskih gimnazij dober vsaj toliko, kot nemški avtomobili, si želim, da pride v roke odličnega mehanika. Pa srečno pot, brez nezgod!
Duhovni vikend škofijske gimnazije. Sošolka prinese doma spečene piškotke. Trije dijaki končajo na urgenci. Diagnoza: zastrupitev z marihuano. Dijake popolnoma razumem. Po napornem šolskem tednu je težko odriniti na globoko brez pomoči prepovedanih substanc. Marihuana je znana po tem, da odpre kanal za duhovno poglabljanje. V resnici so dijaki od duhovnega vikenda želeli iztržiti največ, kar se da.
Šalo na stran. O tem so se v četrtek razpisale Slovenske novice. Dogodek je pozornost vzbudil najverjetneje zgolj zato, ker je šlo za dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška. Dejstvo, da se je to zgodilo na duhovnem vikendu, kjer naj bi poglabljali svojo vero in krepili prijateljske vezi v razredu, je zgolj češnja na vrhu torte. Vprašanje, če bi se Slovenske novice odločile poročati tudi o kajenju marihuane na kakšni drugi slovenski gimnaziji. Prepričana sem namreč, da mariborski škofijci niso edini, ki radi kadijo travo.
Glede popitih količin alkohola in pokajene trave na duhovnih vikendih in drugih šolskih ekskurzijah so enaki svojim vrstnikom. Roko na srce, prav je tako. Vsaj vemo, da so normalni najstniki, iz katerih mogoče nekega dne še nekaj bo.
Od marihuane ...
"Ah, to so bili časi," je zadevo komentirala bivša dijakinja ene izmed škofijskih gimnazij. Nikogar nočem pohujšati, ampak resnica je, da so dijaki škofijskih gimnazij taki kot vsi ostali. Če se le da, bodo na ekskurzijo ali duhovni vikend s sabo nesli nekaj alkohola ali trave. Nič novega, res ne. Upam, da se tega zavedajo tudi starši in profesorji ter da ne živijo v prepričanju, da so njihovi dijaki neka pol-mistična bitja, ki so imuna na nimfe sodobnega časa. Beseda "škofijc" še ni garancija za polikanega pubertetnika.
Škofijci so zgolj trmasti pubertetniki, ki preizkušajo meje in poskušajo pretentati profesorje. Glede popitih količin alkohola in pokajene trave na duhovnih vikendih in drugih šolskih ekskurzijah so enaki svojim vrstnikom. Roko na srce, prav je tako. Vsaj vemo, da so normalni najstniki, iz katerih mogoče nekega dne še nekaj bo.
Ta komentar ni namenjen temu, da bi dijake pribijala na križ. To so storili že sami, ko so se vpisali na škofijsko gimnazijo. Je pa ta dogodek ponovno odprl meni ljubo temo o tem, kje so se zataknile škofijske gimnazije, da so v zadnjih letih samo še povprečne.
Škofijskim gimnazijam in nasploh katoliškemu šolstvu je uspelo nekaj velikega. Temu ne morem oporekati. A šole so po letih uspehov zaspale na lovorikah. Postale so zgolj še povprečne: po učnih rezultatih in količinah konzumirane marihuane.
... do bočnega parkiranja
Spomnim se, kako sem v četrtem letniku srednje šole na izpitni vožnji vsa ponosna bočno parkirala. Sebi in vsemu svetu dokazala, da znam. V prvem poizkusu, med dva avta, naravnost v boks. Nekaj podobnega so v devetdesetih letih počele škofijske gimnazije in njihovi ustanovitelji. Ob prometni cesti, kjer so vsi rahlo zavidljivo navijali, da jim ne bi uspelo, so avto v prvem poskusu parkirali. Bočno, med dva avta, naravnost v boks. In potem so bili ponosni. Upravičeno. Tako ponosni, da so se odločili, da parkirišča ne bodo zapustili. Ljudje so občudovali to mojstrovino. Potem pa je šlo življenje dalje. Trije škofijski avti pa so ostali tam. Parkirani. Sicer bočno, med dvema avtoma in točno v boksu, ampak še vedno samo parkirani.
Danes jih zaradi tega redkokdo občuduje. Avti znajo že sami bočno parkirat in to ni več nobena dodana vrednost. Pridevnik škofijska ni več dovolj in ne pooseblja več tistega, za kar so si ustanovitelji in mnogi podporniki, ki so za dobrobit katoliške mladine darovali denar, čas, voljo in ideje, prizadevali.
Škofijskim gimnazijam in nasploh katoliškemu šolstvu je uspelo nekaj velikega. Temu ne morem oporekati. A šole so po letih uspehov zaspale na lovorikah. Postale so zgolj še povprečne: po učnih rezultatih in količinah konzumirane marihuane.
Treba bo ponovno vžgati motor in zapustiti varno parkirišče. Mogoče bodo ob tem ugotovili, da je zmanjkalo goriva, da gori lučka za olje in da je čas za resen servis. Tako pač je, če dvajset let stojiš na mestu. Ker pa je koncept škofijskih gimnazij dober vsaj toliko, kot nemški avtomobili, si želim, da pride v roke odličnega mehanika. Pa srečno pot, brez nezgod!
Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o zadovoljstvu z vašim srednješolskim izobraževanjem:
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga opravljate zdaj, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga opravljate zdaj, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
3 komentarjev
BARBARA RAKUN
mala slovenka, odlično zapisano in tudi podala si svoje lastne izkušnje, tudi jaz poznam ogromno ljudi, ki so si s tako osovraženo drogo, kot je trava, pomagali. Seveda farmacevtski lobi ni za to, da bi gojili rastlino.
In res, Slovenci smo zelo različni. Jaz ne poznam primera, da bi nekdo od trave umrl, ga ni primera. Kar se tiče pa alkohola, je bilo pa uničenih že toliko družin (zaradi alkoholizma v družini, nasilja v družini, prometnih nesreč, itd.). Tako da pogled vase ne bi škodil.
Tole si super napisala, kar je duhovnik govoril. Verjemite, tudi Jezus je najbrž kadil travo. Vsi asketi, tisti, ki se podajajo v duhovno sfero, vsi modreci koketirajo s travo.
BARBARA RAKUN
Ustanovitelji, vodstva in podporniki škofijskih gimnazij so najprej sami odgovorni, kako se v medijih predstavlja škofijsko gimnazijo, ker so hoteli biti nekaj več. A mislite, da zaradi tega ker se imenuje gimnazija "škofijska", "cerkvena", bodo pa sami uspešni in elegantni dijaki se vpisovali? In da ne bo nikakršnih problemov? Ker se škofijske gimnazije in vse kar je katoliško, daje na piedestal, se zgodi to. In jaz ne zamerim Slovenskim novicam, ki so to dale ven. Za tak medij je "normalno", da išče senzacije, zato se ne spraševati, da so ravno novice dale to ven. Za druge srednje šole se nekako pri ljudeh pričakuje, da je konzumiranje alkohola, trave itd. popolnoma "običajno", "normalno", vsah tako jaz spremljam. Dijaki so na poti v odraslost, želijo biti odrasli, radi preizkušajo, upirajo se tako v družini, kot v šoli. Ampak nimajo dovolj izkušenj, da bi se lahko nečemu takemu, kot je trava uprli, tako kot se alkoholu ne. To pa po mojem mnenju izvira iz družine. Kjer ni zaupanja, dobrega medosebnega dialoga med otroci in starši, se dogajajo tudi težke preizkušnje. Zato dijaki bežijo v svet omame. Pri dvajsetih letih pa preizkusijo že vse, in se sprašujejo, zakaj sploh živijo.
Jaz bi dala tudi svoje mnenje o konzumiranju marihuane. Za odraslega človeka, ki sam lahko izbere ali bo kadil travo ali ne, je to popolnoma nekaj drugega, kot pri dijaku, ki še nima možganov razvitih, in je konzumiranje trave lahko nekaj nevarnega, škodljivega, sploh če to dalj časa traja. Zato opravičevanje kajenja trave pri mladostnikih ni dopustno. Nihče od mladostnikov ne more vedeti, ali se lahko ob konzumiranju trave razvije kakšna psihična bolezen. Psihologi, terapevti (MIHA KRAMLI npr.) opozarjajo, da kajenje trave pri mladostnikih povzroči spremembo vedenje, sproži nekatere bolezni.
Absolutno pa se strinjam s tabo, Lucija, da je kajenje trave še najmanjši problem, o tem, kaj vse dijaki, in tudi že otroci konzumirajo - umetne droge, nihče ne govori, nihče ne preizkuje.
Sem pa seveda za zdravljenje z marihuano, ker je pa zdaj že tako veliko raziskav narejenih, da pomaga. In to je naravno zdravilo, ki nima ničesar skupnega z umetnimi učinkovinami, ki jih prodajajo v lekarnah.
AlojzZ
"Prepričana sem namreč, da mariborski škofijci niso edini, ki radi kadijo travo."
Seveda tako jaz kot Eva Gregorc veva, da greh drugega ne opravili mojega.
Zakaj se omenjena gimnazija že imenuje katoliška? Ker vpisuje revne, ki jim starši ne morejo nuditi izobraževanja? Ker je elitna?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.