Kaj ima Vladna služba za zakonodajo za povedati sebi v bran, oziroma v čem se razlikujeta “pravna” in “inženirska” logika

Slovenija

Peter Merše

Komentarjev: 30
vir za foto: Pixabay

Po tem ko je prejšnji teden Ustavno sodišče odločilo, da sklepi vlade o podaljšanju omejevalnih ukrepov zoper širjenje epidemije niso začeli veljati, ker jih vlada ni objavila v Uradnem listu Republike Slovenije, je vladna služba za zakonodajo včeraj objavila še svoje stališče, v katerem pojasnjujejo, zakaj so menili, da objava sklepov o podaljšanju ukrepov v Uradnem listu ni bila potrebna.

Kljub zanimivi argumentaciji se je sicer težko znebiti občutka, da gre za poskus, da bi se izvlekli iz pravne zagate, ki jo nekateri ocenjujejo kar za največji pravni fiasko službe za zakonodajo v zadnjih 30 letih, pišemo v komentarju uredništva.

Vlada je sicer v tridnevnem roku, ki se je iztekel v nedeljo, ponovno odločala o podaljšanju omejevalnih ukrepov ter sklepe o tem objavila v Uradnem listu. Z vidika omejevalnih ukrepov za naprej tako ne prihaja do sprememb oz. sproščanj ukrepov. Odprto pa ostaja vprašanje zakonitosti izrečenih glob in prejetih ugodnosti med 5. novembrom in 3. decembrom.

Po mnenju vladne službe za zakonodajo Ustavno sodišče s svojo nepričakovano odločitvijo posega v pravno varnost in predvidljivost pravnega reda, ker odstopa od interpretacije predpisov s prakso pravne stroke v Evropskem prostoru.

Služba za zakonodajo: Odloki so veljali, ker niso bili preklicani

»Predpisi, ki nimajo omejenega datuma, ki torej ne omejujejo časovno lastne veljavnosti, veljajo za nedoločen čas, dokler niso razveljavljeni z istovrstnim ali hierarhično višjim predpisom.« Prav zato je predpis o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi določal, »da prepoved iz odloka velja do prenehanja razlogov zanjo, kar ugotovi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«

Ustavno sodišče je pred meseci vladi naložilo, da mora vsakih sedem dni preverjati, ali so ukrepi za zajezitev epidemije še potrebni in jih bodisi podaljšati, spremeniti ali odpraviti in o tem obvestiti javnost. Po mnenju zakonodajne službe je vlada to zahtevo v celoti spoštovala, saj je tedensko presojala potrebnost ukrepov in o tem sproti obveščala javnost.

»V skladu s pravno doktrino, da predpisi veljajo, dokler niso razveljavljeni, si ni bilo mogoče razlagati, da ustavno sodišče meni, da časovno neomejeno veljavni predpisi prenehajo veljati (in z njimi ukrepi, ki tvorijo njegovo vsebino), če vlada s predpisom izrecno po sedmih dneh njihove veljavnosti ne podaljša.

Služba za zakonodajo ugotavlja tudi, da celo Ustavno sodišče v preteklosti tega ni interpretiralo tako, kot v zadnji odločitvi, saj je več kot sedem dni po njegovi uveljavitvi odločalo o začasnem zadržanju Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi. Ni se odločilo, da je začasno zadržanje brezpredmetno, ker bi odlok prenehal veljati, ker ni bil podaljšan s predpisom.

Pravna služba si je odločbo Ustavnega sodišča razlagala tako, da če se pri strokovnem preverjanju potrebnosti ukrepov ugotovi, da so ti še vedno potrebi, se o tem obvesti javnost in Državni zbor, odlok pa velja naprej. Sicer odlok razveljavi.

Prepričani so, da se torej odločitve ustavnega sodišča o preverjanju potrebnosti ukrepov ni mogoče razumeti kot časovne omejitve veljavnosti odloka. Ukrepe je tako vlada podaljševala v skladu z dosedanjim razumevanjem pravnih načel, odslej pa bo treba slediti ustavnemu sodišču.

»Pravni logiki« Službe vlade RS za zakonodajo pritrjuje tudi »inženirska logika« ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki pravi, da »nekaj kar je bilo objavljeno v Uradnem listu in ni bilo preklicano velja, ne da bi bilo to treba tedensko objavljati v Uradnem listu«. Tudi on sicer v isti sapi zagotavlja, da bodo od zdaj naprej upoštevali novo prakso, ki jo je zapovedalo ustavno sodišče.

Matej Avbelj: Odloki so vsebovali ukrepe, ki lahko veljajo le 7 dni

Odločbo ustavnega sodišča, njene posledice in različne poglede pravnih strokovnjakov o tem smo na Domovini predstavili že v petek, ko je odločba prišla v javnost. Medtem ko dr. Janez Pogorelec pritrjuje razlagi, pa tako dr. Matej Avbelj, kot tudi dr. Andraž Teršek pritrjujeta razlagi Ustavnega sodišča, da bi morala vlada sklepe objaviti v Uradnem listu in opozarjata na hude pravne posledice, ki jih napaka vladne zakonodajne službe prinaša.

Avblja razlaga pravne službe ne prepriča, saj odloki »vsebujejo ukrepe, ki po odločbi Ustavnega sodišča lahko veljajo 7 dni. Vlada jih mora podaljšati, spremeniti ali odpraviti s sklepom v 7 dneh. Če tega ne stori pravno veljavno, tako da se sklep, ki je predpis, ker ureja izvrševanje drugega predpisa (odloka), objavi v Uradnem listu, ukrepi ne veljajo, ne učinkujejo več. Za to je šlo.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s 7:1. Proti je glasoval ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je napovedal tudi ločeno mnenje o omenjeni zadevi, a to do sedaj še ni prišlo v javnost.

Več kot le pravno vprašanje

Odločitev o tem, ali so bili ukrepi v novembru veljavni ali ne namreč lahko pomeni plaz tožb proti državi, čeprav je v resnici šlo za potrebne ukrepe sprejete na strokovni podlagi. To utegne vplivati tudi na spoštovanje ukrepov v prihodnje, kar ob dejstvu, da smo že zdaj pri vrhu lestvice po smrtnosti na prebivalca, nikakor ni dobra popotnica. Vprašanje zato je več kot le pravno.

A tudi pravne norme je treba spoštovati in v tem pogledu nekoliko skrbi erozija pravnega sistema, ki nastaja z relativizacijo odločb in sodb ustavnega sodišča. Ne le te zadnje, tudi prejšnjih, denimo o financiranju zasebnih šol z javno veljavnim programom, pa o volilnih okrajih ali pa denimo razveljavitev obtožbe Janeza Janše v primeru Patria.

Razlaga zakonodajne službe odpira sicer zanimive argumente, s katerimi pojasnjujejo svoje odločitev. Občutka, da gre vsaj delno za opravičevanje namesto prevzema odgovornosti, pa se vseeno ne moremo povsem znebiti.

Kot tudi ne občutka, da je trenutna sestava Ustavnega sodišča izrazito politično enostranska in ugibanja, da kdo s to odločitvijo vrača kakšno uslugo v zameno za pozicijo. V zvezi s tem bo še posebej zanimivo spremljanje odločanja o diskriminatornosti Družinskega zakonika, ki je bila te dni vložena na Ustavno sodišče.

Zanimivo bo prebrati tudi ločeno mnenje dd. Jakliča. Ne glede na vse, pa je Ustavno sodišče še vedno pomembna institucija naše republike in kot tako tudi mora uživati avtoriteto, za katero pa morajo skrbeti tako sodniki, kot javnost.

Povezani članki

30 komentarjev

  1. Baldrick, je v svojem Twitu zapisal: “Dajte končno objavit, da je 2.s. vojna končana”!

    Ko ne bo več na PROSLAVAH v Sloveniji – “partizanov-ZZB, bomo lahko ugotovili, da Revolucije ni več. Do sedaj pa še vedno traja, pa čeprav je USTAVA ne predvidebva!

    Sicer pa Levica je še vedno prepričana, da mora pri nas še vedno vladati “ENOPARTIJSKI-komunistični” sistem.

    • Kraševka, vojna še traja. Ker če ni v Uradnem listu, še ni konec. Naši partizani in njihovi potomci so še vedno na okopih in ne popustijo. Po številu borčevskih pokojnin imamo neskončne gozdove, ker že 75 let hodijo iz hoste. Ti komunisti so res trpežni in vedno mlajši. Kapo dol, čestitke za vstrajnost.

      Red je red. Prvo objava v Uradnem listu, potem pa bodo že nekaj našli za nadaljevanje vojnega stanja. Njihova mantra – naj traja, traja….

  2. Ali se med člani SD ne najde en pameten, ki bi utišal to n*** žensko, katere politika je samo še za na p****!? SD ne premore več minimuma od svoje prvotne agende! Kaže, da je prišlo pod težo političnih razmer do popolne fuzije KULašev!! Kje se bodo odslej našli dobronamerni levičarji!? Kaj bo z demokracijo, če vsi rinejo v revolucijo!?

  4. Fajonova pa je v svojih komentarjih briljira.

    Navajam: “kako nepopravljiva škoda je nastala za otroke”.

    Aha, ker vlada ni tedensko objavljala v Uradnem listu, pa je virus kar ostal. Ker če pa bi vlada objavljala v Ur. l., pa bi virus izginil. In otroci ne bi bili tako oškodovani, kot sedaj. Vidite, kako zdravilen učinek ima objava v Uradnem listu. Sploh cepiva ne rabimo.

    Pa ta Fajonova je pol zdravnika. Se mogoče nanaša to na njihovo reklamo SD o nenošenju mask v šolah? Je to mogoče tisto, kar tudi ne drži, ker ni bilo objavljeno v Uradnem listu! To bo, verjetno.
    Vladi svetujem, da ko bodo v bolnicah covit kapacitete zasedene, kader oboleva in ga ni mogoče kar iz rokava stresti, tudi če objavimo to v Uradnem listu, se obolelim pač pove, da ni več prostora. Kot v kinu. Ko so karte razprodane, gredo ljudje domov, ali pa v mrtvašnico. Zakaj bi se vlada mučila s temi problemi. Naj objavi v Uradnem listu, da nam manjka toliko in toliko kadra, pa bo Fajonova to nadomestila. Ker ona pa to obvlada.
    Ali pa po njeno, bo nastala nepopravljiva škoda za obolele, ker pač tudi objava v Uradnem listu ni prinesla dovolj zdravstvenega kadra.
    Tako je to, Fajonova, samo to nas bo rešilo, objava v Uradnem listu. Ne upoštevanje ukrepov, ne, to ne, saj se jih tudi vi, cvetober SD ne držite. Dokazano.

    Še lahko padete nižje?

  6. Ni mesta za preigravanje v času, ko je stanje zaradi krize kritično.
    Prav gotovo je imelo US drugačno možnost, da bi uskladilo nepravno stanje z odlokom, ki mora , ponavljam mora veljati, ne zaradi prava, pravnikov ali ustavnih sodnkov ampak zaradi kritičnega stanja kovid krize.
    Ko hiša gori in so izredne razmere, ni časa za pravniško teoretiziranje.
    Nikakor pa se ne morem znebiti občutka , da gre za zaroto.
    Oh, oh , zopet zarota!
    Pozorno spremljam razmere, zato me je presenetila RTV SLO, ki jo običajno spremljam.
    Kiksu je posvetila vsaj uvodnijh 15 minut dnevnika. Ob množici drugih vesti in tudi tragičnem stanju korona krize je RTV SLO izdelala pravo študijo, saj je vprašala kar nekaj pravnikov, pa seveda ljubo opozicijo kul provinience, pa še koga. Jasno so vsi udarili po vladi. Mislim, da je bil krivec tudi Janša. Ljudje, ki so tako in tako preplašeni, so dobili jasno sporočilo: Vlada je zanič, vlada je navarna in jo je potrebno čim prej zamenjati. Seveda tudi diktatorja Janeza Janšo!
    Ko takole tehtamo, kaj je vzrok za katastrofalno stanje kovid krize, iščemo vse, kje bi lahko bila napaka. Seveda kriva je vlada. Kronski dokaz je prav neobjavljen odlok.
    Zanesljivo bi se stanje v hipu spremenilo, kriza bi prenehala, če bi bila vlada sposobna objaviti odlok pravočasno.
    Tako pa nas je RTV SLo obvestila, da se je stanje poslabšalo celo ubogemu prizadetemu otroku. Ni bilo povsem jasno, ali zaradi tega, ker odlok ni bil objavljen, jasno pa je, da imajo starši prizadetega otroka pravico tožiti državo. Dajte odvetniki,lotite se primera in udarite po vladi in seveda po državi. Pa ni prizadet samo ta otrok, jih je mnogo, pa potem so vsi, ki morajo guliti domače klopi in se učiti na daljavo. Ni čudno, če SVIZ poziva učitelje k generalnemu štrajku. Ja vse to je pospešila odločba US.
    Ustavni sodniki sveda niso mogli prevideti takšnega viharja. So pravniki, samo pravniki in samo zakonistost je tisto, kar velja.

  8. Zame je pa vprašljivo, odkod si jemlje ustavno sodišče pravno podlago, da smejo ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije veljati le sedem dni in da jih mora vlada tedensko podaljševati, če še vztraja pri njih

    Mar ni to sporen poseg v pooblastila vlade in nestrokoven poseg v epidemiološko stroko ter rušenje splošne pravne varnosti.

    Mi namreč nimamo več ustavnega sodišča, ki naj bi bilo zaščitnik vladavine prava, ampak vse bolj postaja politično sodišče v službi vsakokratnih interesov sleparske in plenilske levice.

    • Hkrati z razglasitvijo konca 2. svetovne vojne je treba je treba tudi določiti rok, do kdaj morajo priti vsi partizani iz hoste, sicer za partizane, ki bi odlašali, ne bo amnestije.

      Ob pvi razglasitvi konca 2. svetovne vojne smo bili skoraj ob polovico ozemlja, ob drugi razglasitvi pa bi isti zapravili še drugo poloivico.

  11. To je tako opevana “pravna država”. En zakon, dva pravnika in tri tolmačenja, 4 sodbe.
    “Pravna država” je v korist le banditom vseh vrst s polnimi žepi, ki si lahko privoščijo lažnive pravnike s podmazanimi zvezami na sodiščih in tožilstvih, podprte z vsemi možnimi “public relations” službami ter kvazi novinarčki zaposlenimi na račun davkoplačevalskega denarja, ki se podpisujejo pod tekste PR služb za 300 EUR “cash” na roko.
    Za poštene in pridne delavce in kmete je bila zadnja pravna država avstoorgrska pod Marijo Terezo. Od takrat gre pa samo navzdol, do najnižje točke v Bruslju in Ljubljani.

  12. Narod mazohistov
    Smo imeli Koroško, z beraško pogodbo
    Imeli smo Istro, jo podarili brez listov
    Smo vojni zmagalci, brez Trsta, z balkanskimi mešetarci
    So ponujali Gorico, smo izbrali Jugošvico
    So vračali ljudi, smo jih pobijali
    Smo bili v srednji Evropi smo šli v Balkan
    Srednjeuropski sanjači balkanski berači
    Da imamo svojo državo niti sanjati ne smemo
    imeli smo Plečnikovo Ljubljano zdaj balkansko upravo
    Imeli smo Majstrov Maribor zdaj balkanski teror
    Imamo osvoboditelje volimo okupatorje
    Imamo zdravnike raje poslušamo “bolnike”
    Smo imeli ? nimamo ? bomo imeli ?
    Zakaj plovemo v neznamo? ne čakajmo trasformate takoj nagnamo?

  13. Ustavno sodišče je zaradi političnih ineresov povzročilo pravno komedijo.

    Vsi odloki so bili objavljeni v Uradnem listu in so veljali za nedoločen čas ozirom do preklica in so jih bili vsi državljani dolžni upoštevati.

    V skadu z ustavno pravno logiko ni bilo nikaršne potrebe po nadvse čudnem podaljševanju veljavnosti ukrepov, ki so že brez tega veljali za vse dni in tedne do njihovega preklica, kar pa bi morala vlada storiti z novim odlokom, ki bi ga pa res morala objaviti v uradnem listu.

    Vse kaže, da bo ustavno sodišče pomagalo levici pri njenem prizadevanju za dokončni razpad pravnega sistema.

  14. Kdo bo še zaupal v “vladavino prava” v državi, kjer se o domnevno ustavno sporni objavi/ne-objavi rutinskega proti-pandemijskega vladnega odloka (oz. njegovega podaljšanja veljave) ne zmorejo poenotiti niti diplomirani pravniki in doktorji pravnih umetnosti v vladnem uradu za zakonodajo, v ustavnem sodišču, pa najbrž tudi ne v pravni službi parlamenta, da o profesorjih prava z različnih pravnih fakultet in upravni šol sploh ne razpredamo posebej.
    Kdo bo še zaupal v “vladavino prava”, kjer velja v pravni praksi najvišjih pravosodnih institucij ljudsko načelo: “Kjer ni tožnika, ni sodnika!”
    Namreč vrlo Ustavo sodišče RS se ni odzvalo na domnevno vladno kršenje ustave zaradi ne-objave rutinskih odlokov v Uradnem listu RS samodejno in/ali samoiniciativno.
    Ne. K šokantni presoji in razsodbi je ustavne sodnike spodbudila šele laična upravičena zasebna pobuda državljanke, matere v stiski.
    Kar najverjetneje pomeni, da bi brez naključne pristojne “tožnice” varuhi ustavnosti mirno še naprej ignorirali domnevno neustavno ravnanje legalne in legitimne vlade.
    Ali vrhunski varuhi ustavnosti in zakonitosti, skrbno strokovno in politično izbrani v Ustavnem sodišču RS, ne berejo sproti Uradnega lista RS in ne spremljajo aktivno dnevno proti-epidemijskih zakonov in drugih ukrepov legalne in legitimne vlade, da bi samoiniciativno, državljansko in strokovno odgovorno takoj in pravočasno morebiti pogrešali domnevno nujne objave vladnih ukrepov oz. njihovih rutinskih podaljšanj ter ustrezno preventivno ukrepali?
    V državi, kjer tudi najvišji pravosodni organ za presojo ustavnosti in varstvo zakonitosti (US RS) deluje zgolj na pobudo naključnega “tožnika”, kjer se, metaforično rečeno, mora oglasiti šele “nepokvarjeno otroče”, da se zavemo, da je “cesar nag”, bomo zaman pričakovali pravočasno “vladavino prava”, saj bo tako ne-samoiniciativno pravosodje vselej v zaostanku za živo resničnostjo in bo vselej upravičeno osumljeno, da ravna arbitrarno, samovoljno in v skladu z določenimi izven-pravnimi motivi ter interesi.
    Nobenega dodatnega (za)upanja pa ne vzbuja niti dejstvo, da je za sodišče pomembnejša objava nekega vladnega ukrepa v ekskluzivnem in komaj dostopnem Uradnem listu RS od njegove vsebinske sprotne predstavitve in pojasnitve v najbolj množičnih, najsodobnejših in najdostopnejših medijih našega časa ter celo od njegove vsebinske, strokovne in politične utemeljenosti, nujnosti in učinkovitosti.
    Žal ne Ustavno sodišče RS, ne vladni urad za zakonodajo in ne legalna in legitimna vlada s svojim zadnjim pravno-birokratskim sporom “za oslovo senco” niso prispevali k nujnemu zaupanju v veljavni ustavni red ter v organe vseh treh vej oblasti, ki bi ga morali v največji možni meri enotno razumevati, spoštovati, izvrševati in enotno pojasnjevati državljanom.

    • Veliko navedenega drži, ampak zakaj v ta spor “za oslovo senco” tlačite še vlado in končno tudi vladni urad za zakonodajo? Njihova argumentacija me je popolnoma prepričala. Ponavljam pa: US je prekoračilo svoja pooblastila, ko je vladi ukazala tedensko preverjanje ukrepov.

Komentiraj