Kaj ima mama osmih otrok povedati staršem, ki za vsako ceno zahtevajo odprtje šol
Zadnje dneve vidimo v medijih veliko jeznih staršev, ki imajo menda vsega dovolj. Začeli so celo javno protestirati. Otroci se morajo vrniti v šole! Nekateri so šli celo tako daleč, da so transparente dali celo v roke svojih otrok.
Nekateri pravijo, da gre za zlorabo otrok, toda ti otroci si baje nadvse želijo v šolo.
Vsekakor imamo ob ogledu osrednjih informativnih oddaj vtis, da je povprečnemu slovenskemu staršu prekipelo.
Pa je res tako?
Zadeva je svojo politično dimenzijo dobila z današnjo vložitvijo interpelacije proti ministrici za izobraževanje, Simoni Kustec. Eden glavnih očitkov vlagateljev, štirih strank koalicije KUL, je predolgo zaprtje šol v epidemiji.
Preberimo si za protiutež še mnenje mame osmih otrok o šolanju na daljavo:
Mnogi starši pozabljajo na zelo pomembno stvar: Zakaj se pravzaprav otroci šolajo od doma?
Da ponovimo: otroci niso doma (kateri še so), ker bi nas vlada ali Nijz imeli za norca, ampak so doma, ker trenutno razsaja zelo nalezljiva bolezen, ki je kot za šalo napolnila naše bolnišnice.
Povprečno inteligentnemu in sočutnemu človeku bi moralo biti jasno, da so otroci doma, ker so v večini slovenskih krajev ravno šole kraj, kjer je največja koncentracija ljudi in je v odnosu do otrok izjemno težko upoštevati epidemiološke ukrepe. Zato tudi država staršem plačuje nadomestilo plače, da lahko doma varujejo svoje otroke - in jim morebiti pomagajo pri šoli na daljavo. Takoj ko bo možno, se bodo šole odprle. To bo, ko bodo številke okuženih, ki za seboj vedno potegnejo tudi hudo bolne in mrtve, primerno nizke in ne takrat, ko bo dovolj staršev protestiralo. Nenazadnje je tudi kar nekaj otrok, učiteljev, bližnjih svojcev otrok, ki so v ogroženi skupini.
Starši se pritožujejo, da so otroci močno nazadovali v znanju. Morda res, toda prejšnja leta ni bilo videti, da bi večino staršev kaj posebno skrbel nivo znanja pri otrocih. Prej je bilo na sporedu pritoževanje, da je preveč snovi, preveč domačih nalog, še kosilo v šoli je bilo zanič … učitelji pa nepravični in preveč zahtevni do našega otroka.
V bistvu je precej podobno kot v običajnih časih. Nekateri delajo za šolo bolje in več, drugi slabše in manj. Nekateri starši se pritožujejo, da je preveč snovi, preveč nalog, da je učiteljica krivična … drugi pa pričakujejo od svojega otroka, da opravi svoje šolske obveznosti in se ob tem tudi primerno obnaša. Nič novega torej.
Krivično pa je do naših otrok, da jim okoli vratu obesimo naše želje in vpijemo o njihovih potrebah, ki nas lani takšnega časa niso niti najmanj begale, pa so bile ravno tako aktualne. Tudi ni higienično, da nekatere organizacije in stranke manipulirajo s starši in njihove stiske uporabljajo za lastne politične točke. Prav tako je neodgovorno, da osrednji mediji nadvse podrobno pokrijejo sleherno, še tako neznatno dejanje kršenje epidemioloških ukrepov in ustvarjajo umeten vtis, da smo najmanj na pragu revolucije, medtem ko nas večina staršev povsem normalno izvaja šolanje na daljavo in se seveda veseli vnovičnega odprtja šol.
Šola se izvaja. Zaradi epidemije trenutno pač na daljavo. Pouk je. Malo okrnjen, drugačen, toda šolanje poteka. Vaš otrok ima vso možnost, da pridobi podobno znanje kot bi ga sicer v šoli. Toda, če vi dnevno dajete v nič šolo na daljavo, ne morete pričakovati, da jo bo resno in zavzeto jemal vaš otrok.
Gotovo obstaja veliko različnih družinskih situacij in gotovo je marsikomu res težko oblikovati primerne pogoje za pouk na daljavo, toda bodimo iskreni, problem v prvi vrsti ni v otroku, ampak v nas, starših.
Naj nas zgornje pismo mame osmih otrok opogumi, da še enkrat premislimo svoj odnos tako do šole na daljavo kot tudi do naših otrok in nenazadnje nas samih. Kje smo z našimi medsebojnimi odnosi, če se nam zdi nevzdržno, da moramo biti nekaj mesecev večino dneva s svojimi otroci?
… slej ko prej in šola na daljavo bo le še oddaljen spomin. Ali bo lep ali grd, je odvisno predvsem od nas staršev. Če otroci od nas stalno poslušajo, kako prijateljem, sosedam, Facebooku, vladi, medijem … razlagamo, kako grozna je šola na daljavo, jo bodo kot takšno vzeli tudi otroci. Če pa jo vzamemo kot priložnost, lahko postane tudi šola življenja, samostojnosti, odgovornosti, bližine …
Nekateri pravijo, da gre za zlorabo otrok, toda ti otroci si baje nadvse želijo v šolo.
Vsekakor imamo ob ogledu osrednjih informativnih oddaj vtis, da je povprečnemu slovenskemu staršu prekipelo.
Pa je res tako?
Posnetek komentarja Andreje Barat je na voljo na koncu prispevka.
Zadeva je svojo politično dimenzijo dobila z današnjo vložitvijo interpelacije proti ministrici za izobraževanje, Simoni Kustec. Eden glavnih očitkov vlagateljev, štirih strank koalicije KUL, je predolgo zaprtje šol v epidemiji.
Preberimo si za protiutež še mnenje mame osmih otrok o šolanju na daljavo:
ŠOLA NA DALJAVO
RAST V SAMOSTOJNOST OTROK
Prejšnji teden sem imela kar nekaj videosestankov s starši in z razredniki mojih otrok. Poslušala sem vedno ista vprašanja: Kdaj bo tega konec? Kdaj gredo otroci v šolo? Vsega smo se že naveličali ... Tako ne gre več naprej! Videla sem, da so starši tudi učitelje spravili v eno neprijetno situacijo, saj tudi učitelji teh odgovorov ne poznajo ... Sama s temi vprašanji ne obremenjujem učiteljev in ne svojih otrok. Ampak se učiteljem zahvaljujem za njihov trud, za potrpežljivost pri pouku na daljavo. Tudi učiteljem je težko, saj razlagati snov na daljavo ni enostavno.
Zdi se mi, da prav starši nismo prilagodljivi. Velikokrat vidimo samo slabo, a vemo, da je v vsaki stvari nekaj dobrega. Vseh mojih osem otrok je zadovoljnih s šolo na daljavo. Noben ne reče, da bi šel v šolo. Vidim, da delajo, se učijo in sodelujejo pri pouku. So se prilagodili dani situaciji in to jih utrjuje v večjo samostojnost in večjo samopodobo. Zavedajo se, da tudi sedaj morajo delati samostojno, tako kot v šoli. V nasprotnem primeru pa, če bi se jaz pritoževala in "jamrala", bi tudi otroci hitro prevzeli mojo slabo voljo, ter bi jim tako nehote vzela voljo do učenja na daljavo. Starši bi morali vedno iskati način, kako ta korona čas kakovostno preživeti. V moji družini se v tem času veliko pogovarjamo, skupaj kuhamo in pečemo, gremo na sprehod, ter se veliko stvari učimo drug od drugega ... Ta čas, ko smo vsi doma, želimo maksimalno izkoristiti.
Šola na daljavo je za naše otroke velika preizkušnja ter hkrati izziv za nadaljnjo življenje. Učiti se sprejeti in živeti življenje v vsej polnosti tudi v tem korona času ter z vzpodbudnimi besedami in dejanji otrokom dajati upanje v svetlo prihodnost. Nam bo uspelo?
Cvetka Babič
RAST V SAMOSTOJNOST OTROK
Prejšnji teden sem imela kar nekaj videosestankov s starši in z razredniki mojih otrok. Poslušala sem vedno ista vprašanja: Kdaj bo tega konec? Kdaj gredo otroci v šolo? Vsega smo se že naveličali ... Tako ne gre več naprej! Videla sem, da so starši tudi učitelje spravili v eno neprijetno situacijo, saj tudi učitelji teh odgovorov ne poznajo ... Sama s temi vprašanji ne obremenjujem učiteljev in ne svojih otrok. Ampak se učiteljem zahvaljujem za njihov trud, za potrpežljivost pri pouku na daljavo. Tudi učiteljem je težko, saj razlagati snov na daljavo ni enostavno.
Zdi se mi, da prav starši nismo prilagodljivi. Velikokrat vidimo samo slabo, a vemo, da je v vsaki stvari nekaj dobrega. Vseh mojih osem otrok je zadovoljnih s šolo na daljavo. Noben ne reče, da bi šel v šolo. Vidim, da delajo, se učijo in sodelujejo pri pouku. So se prilagodili dani situaciji in to jih utrjuje v večjo samostojnost in večjo samopodobo. Zavedajo se, da tudi sedaj morajo delati samostojno, tako kot v šoli. V nasprotnem primeru pa, če bi se jaz pritoževala in "jamrala", bi tudi otroci hitro prevzeli mojo slabo voljo, ter bi jim tako nehote vzela voljo do učenja na daljavo. Starši bi morali vedno iskati način, kako ta korona čas kakovostno preživeti. V moji družini se v tem času veliko pogovarjamo, skupaj kuhamo in pečemo, gremo na sprehod, ter se veliko stvari učimo drug od drugega ... Ta čas, ko smo vsi doma, želimo maksimalno izkoristiti.
Šola na daljavo je za naše otroke velika preizkušnja ter hkrati izziv za nadaljnjo življenje. Učiti se sprejeti in živeti življenje v vsej polnosti tudi v tem korona času ter z vzpodbudnimi besedami in dejanji otrokom dajati upanje v svetlo prihodnost. Nam bo uspelo?
Cvetka Babič
Mnogi starši pozabljajo na zelo pomembno stvar: Zakaj se pravzaprav otroci šolajo od doma?
Da ponovimo: otroci niso doma (kateri še so), ker bi nas vlada ali Nijz imeli za norca, ampak so doma, ker trenutno razsaja zelo nalezljiva bolezen, ki je kot za šalo napolnila naše bolnišnice.
Povprečno inteligentnemu in sočutnemu človeku bi moralo biti jasno, da so otroci doma, ker so v večini slovenskih krajev ravno šole kraj, kjer je največja koncentracija ljudi in je v odnosu do otrok izjemno težko upoštevati epidemiološke ukrepe. Zato tudi država staršem plačuje nadomestilo plače, da lahko doma varujejo svoje otroke - in jim morebiti pomagajo pri šoli na daljavo. Takoj ko bo možno, se bodo šole odprle. To bo, ko bodo številke okuženih, ki za seboj vedno potegnejo tudi hudo bolne in mrtve, primerno nizke in ne takrat, ko bo dovolj staršev protestiralo. Nenazadnje je tudi kar nekaj otrok, učiteljev, bližnjih svojcev otrok, ki so v ogroženi skupini.
Bodimo iskreni do sebe in do otrok
Starši se pritožujejo, da so otroci močno nazadovali v znanju. Morda res, toda prejšnja leta ni bilo videti, da bi večino staršev kaj posebno skrbel nivo znanja pri otrocih. Prej je bilo na sporedu pritoževanje, da je preveč snovi, preveč domačih nalog, še kosilo v šoli je bilo zanič … učitelji pa nepravični in preveč zahtevni do našega otroka.
V bistvu je precej podobno kot v običajnih časih. Nekateri delajo za šolo bolje in več, drugi slabše in manj. Nekateri starši se pritožujejo, da je preveč snovi, preveč nalog, da je učiteljica krivična … drugi pa pričakujejo od svojega otroka, da opravi svoje šolske obveznosti in se ob tem tudi primerno obnaša. Nič novega torej.
Krivično pa je do naših otrok, da jim okoli vratu obesimo naše želje in vpijemo o njihovih potrebah, ki nas lani takšnega časa niso niti najmanj begale, pa so bile ravno tako aktualne.
Krivično pa je do naših otrok, da jim okoli vratu obesimo naše želje in vpijemo o njihovih potrebah, ki nas lani takšnega časa niso niti najmanj begale, pa so bile ravno tako aktualne. Tudi ni higienično, da nekatere organizacije in stranke manipulirajo s starši in njihove stiske uporabljajo za lastne politične točke. Prav tako je neodgovorno, da osrednji mediji nadvse podrobno pokrijejo sleherno, še tako neznatno dejanje kršenje epidemioloških ukrepov in ustvarjajo umeten vtis, da smo najmanj na pragu revolucije, medtem ko nas večina staršev povsem normalno izvaja šolanje na daljavo in se seveda veseli vnovičnega odprtja šol.
Šola je!
Šola se izvaja. Zaradi epidemije trenutno pač na daljavo. Pouk je. Malo okrnjen, drugačen, toda šolanje poteka. Vaš otrok ima vso možnost, da pridobi podobno znanje kot bi ga sicer v šoli. Toda, če vi dnevno dajete v nič šolo na daljavo, ne morete pričakovati, da jo bo resno in zavzeto jemal vaš otrok.
Gotovo obstaja veliko različnih družinskih situacij in gotovo je marsikomu res težko oblikovati primerne pogoje za pouk na daljavo, toda bodimo iskreni, problem v prvi vrsti ni v otroku, ampak v nas, starših.
Naj nas zgornje pismo mame osmih otrok opogumi, da še enkrat premislimo svoj odnos tako do šole na daljavo kot tudi do naših otrok in nenazadnje nas samih. Kje smo z našimi medsebojnimi odnosi, če se nam zdi nevzdržno, da moramo biti nekaj mesecev večino dneva s svojimi otroci?
Super novica: Vse šole se bodo tudi fizično odprle…
… slej ko prej in šola na daljavo bo le še oddaljen spomin. Ali bo lep ali grd, je odvisno predvsem od nas staršev. Če otroci od nas stalno poslušajo, kako prijateljem, sosedam, Facebooku, vladi, medijem … razlagamo, kako grozna je šola na daljavo, jo bodo kot takšno vzeli tudi otroci. Če pa jo vzamemo kot priložnost, lahko postane tudi šola življenja, samostojnosti, odgovornosti, bližine …
A jih je vlada postrelila al kko? Zadnjič nam je en gospod umrl, covid dobil od vnukinje. Ker kdo zavrne obisk vnukinje. Te dni pa je šla na max. kisik gospa, ki je dobila covid od zeta, ker v službi nimajo mask.
Vlada lahko predpiše karkoli, ampak odgovornost je na posamezniku. https://t.co/TeyDeJTmkV
— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) February 3, 2021
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
13 komentarjev
STAJERKA2021
Preprosto, ker ima svoje otroke rada. Rada jim pomaga in se z njimi UKVARJA.
Če pa tudi starši bulijo celi dan v mobitel in se pojavljajo na raznih družabnih omrežjih, pa jih lastni otroci motijo. To je problem.
Ponavljam, zakaj so si takšni starši otroke sploh omislili? Pa še na kavico ne morejo, da bi lahko tam dalje bulili v telefon. Doma si jo morajo skuhati, to pa ni tako, kot če se malo razkazuješ na "rivi".
marta
Ko tukaj te dni prebiram razne komentarje, vendarle vidim, da nisem edini 'čudak', ki se mu ne zdi slabo čisto vse, v kar nas je koronca potisnila. In da je to, o čemer napihujejo javna sredstva (pristranskega) obveščanja, le ena plat. Kot že tolikokrat: ustvarjajo javno mnenje in mnenje določene skupine predstavljajo kot kolektivno mnenje.
Sama ne doživljam nobenih travm zaradi dolgotrajne odsotnosti iz službe in ne trepetam, da bo 'moje podjetje' propadlo. Dela sem imela čez glavo že prej, sedaj ga je še nekoliko več – plačilo pa je enako: toliko, kolikor pač zasluži povprečna gospodinja :), vsekakor zelo prijazno do državnega proračuna. In ker tudi sicer vedno prilagajam svoje delo in načrte tistemu, kar se pokaže za najbolj potrebno, sem sedaj 'šolski servis' za otroke: pomožna učiteljica, nadzornik in kuharica. »Tako pač je« – in ne delam cirkusa zaradi tega, tako tudi otroci niso prav nič prestrašeni, travmatizirani in za-kaj-vse prikrajšani. Nasprotno. Kar čudim se, da že skoraj eno leto mirno sobivamo in se strpno prenašamo – tudi pri nas je v tem šolskem letu 8 šolarjev različnih stopenj. Mislim, da otrokom (vsem, ne le našim) prav nič ne škoduje, če so KONČNO vendarle lahko enkrat nekoliko več doma in občutijo, da spadajo v (točno določeno) družino. Da ni dom samo prenočišče in taxi postaja, starši pa bankomat in prevozniki.
Če pa otrokom situacijo predstavljamo kot tragedijo, potem pa … Mnogo stvari se začne v glavah. In za začetek bi bilo dobro odklopiti dez-informativne oddaje! Očitno pa imajo ljudje preveč časa in preveč odprtih TV ekranov, obenem pa izklopijo možgane …
Žal v medijih dobi glas in čas glasna in vplivna manjšina, ki ima očitno preveč časa, pa ji gredo neumnosti po glavi! Zaradi ene mičkene koronce se zaprejo vrtci in šole – in mnogi starši postanejo 'bogi' in nesrečni, ker morajo (nekaj časa) skrbeti za SVOJE otroke. Kaj hujšega! Seveda, nihče jim še ni razložil, da je vzgoja njihova dolžnost in starševstvo ne pomeni samo finančne skrbi za otroke.
Imamo možnost, da grdo gledamo in se slabo počutimo ter smo jezni na ves svet – ali pa se sprijaznimo s situacijo. Tehnika nam omogoča do pred kratkim nepredstavljive možnosti vsaj približkov neposrednega pouka. Zahteva pa določeno mero reda, discipline in odgovornosti, toda ne zdi se mi narobe, če otroci 'trenirajo' in osvojijo te veščine. Prilagodljivi so do te mere, da se mi smejejo, ko jim poročam, kar izvem na zoom-roditeljskem sestanku: kako zelo se mnogim staršem smilijo otroci in sočustvujejo z njimi, ker morajo biti doma in se virtualno šolati, opravljati naloge in se učiti. Našim otrokom je čisto jasno, da hodijo v šolo, le da na drugačen način kot sicer. Čemu jih prepričujemo, da so prikrajšani in 'bogi'??
Tudi našim otrokom se nič kaj ne mudi nazaj v šolo – osnovnošolcem je 'čisto v redu' tako, kot je (v resnici pravijo, da jim je še bolj všeč kot v 'ta-pravi' šoli).
Ponovim, kar sem tukajle že zapisala ( https://www.domovina.je/netipicna-slovenska-druzina-novak-ki-se-ima-tudi-brez-sole-prav-lepo/ ) :»če imajo nekateri pravico, da izsiljujejo (nespametno, prezgodnjo, tvegano) vrnitev v šole, imamo tudi ostali pravico, da otroke, sebe in bližnje zaščitimo ter zahtevamo šolanje na daljavo, dokler se zadeve ne umirijo.«
Rajko Podgoršek
Po mojem mnenju je problem to, da moderne matere ne znajo biti več doma z otroki. Trend je bil tak, da so jih lepo ''odložile'' v vrtcu in šle na delo. Seveda so večinoma zaposlene, ker danes ena sama plača ni dovolj. Pa je včasih bila - moževa plača. Otroke vzgaja sistem in ko enkratni dogodek, kot je tale epidemija, zadevo poruši - potem pa hopla, 'Houston we have a problem!'
Je pa specialni pedagog Marko Juhant lepo rekel: 'Preživijo najbolj iznajdljivi in ne najmočnejši'. ampak starši na to obdobje ne gledajo kot na življenjsko šolo prilagodljivosti, iznajdljivosti, razmišljanja out-of-the-box, ampak bentijo in silijo.
marta
O tem, ali danes ena plača zadostuje ali ne, bi lahko razpravljali. Zagotavljam, da je z eno povprečno plačo možno dostojno živeti tudi netipično veliki (= nekdaj običajni) slovenski družini - če le nima pretirano eksotičnih želja. Koliko profitiraš, če vztrajaš pri dveh plačah? Daš na tehtnico: za dve plači/službi potrebuješ (običajno) en avto več, kot bi ga sicer, več lepih oblačil, marsikaj moraš kupiti, kar bi sicer sam naredil (in pri tem prišparal) ... Vkalkulirati je treba ogromno stresa pri vsakdanji družinsko-službeni logistiki, pa nepredvidljive odsotnosti in sitnosti v službi zaradi otroških bolezni … Z eno plačo običajno dobiš nekoliko višji otroški dodatek in več davčnih olajšav (= višje neto izplačilo). Seveda ni isto kot z dvema plačama. Še posebej, če je tvoja samozavest nujno vezana na finančno samostojnost in neodvisnost :). (Ma tudi jaz sem samostojna in neodvisna: razpolagam s celotno moževo plačo! :) ) Toda neprecenljiva je ustaljena dnevna rutina z enim vzgojnim modelom (= starševskim) in umirjenostjo, ki jo lahko daje neodvisnost od zahtev delodajalca. Otroci srkajo predvsem 'ozračje', ki jih obdaja. Takšno ali drugačno. Da otroke vzgaja sistem, je večini očitno čisto O.K. oz. ne bi bila pripravljena 'iti nazaj za štedilnik'. Vsaj toliko časa ne, dokler se kot edino 'možno' predstavlja zaposlenost obeh staršev.
marta
Nisem pametna in ne želim pametovati. Mogoče ni prav, da se tudi jaz oglašam? Nikogar ne želim žaliti – pokažem svoj pogled. Smem? Če nas mediji prezrejo, ko iščejo 'godrnjavčke', še ne pomeni, da nas ni. Normalno, da vsak gleda iz svojega zornega kota: mar vi ne? Z možem sva začela kot najemnika in takrat je šla VEČ KOT ena plača za mesečno najemnino (BTW: še štiri leta po poroki sva imela dve plači). Nič nama ni bilo podarjeno, ničesar nisva podedovala. Je pa res, da nisva 'jamrala' in se vdala. Kolikor berem protikoronske ukrepe, se mi zdi 'mama država' zelo darežljiva in razumevajoča, ko enemu od zaposlenih staršev omogoča začasno ukvarjanje z otrokom (šolanje) ob znatnem nadomestilu plače, kar je vsekakor mnooogo (= vse) več, kot jih za isto delo nameni mamam, ki niso zaposlene. In čudno: tiste, ki so vajene dobiti nič (= delati zastonj), bolje prenašajo šolanje na daljavo kot tiste, ki so za to (lahko) plačane? Očitno česa ne razumem. Malce hecno pa se mi vendarle zdi, kako je tudi to 'narobe', ko/če se velike družine končno enkrat čutimo v boljšem položaju, kar se 'počutja' tiče. Oziroma: ko nam je manj hudo kot drugim :).
Marija Perko
V oddaji Faktor so tolerantno besedovali na temo zakaj je levica v krizi.Če bi jaz vodila oddajo, bi ta ne trajala niti dve minuti! Odgovor je jasen, pa se tako iz spodobnosti ne sme govoriti.Vsi od prvega do zadnjega so pokvarjeni!! Ne moremo si drugače razlagati njihove histerije, ki se le stopnjuje že eno leto.Sedaj so se spravili na Kustečevo.Kakšna človeška beda!!V tej težki situaciji, ko ljudje umirajo in se mora večina ljudi prilagoditi razmeram, ti oblastiželjneži korakajo preko trupel!! NAROD, SI BOŠ TO ZAPOMNIL!!?????????? Ni opravičila zanje! Sram me je zaradi protestirajočih staršev in strah za njihove otroke! Otrok mi je žal! Ne bo minilo deset let, ko bodo potrebovali terapevte, da bodo v tem prekletem svetu, ki ni " mizica pogrni se" sploh lahko preživeli! Bomo šli pa na igle!!!
Nekdaj je bil svet manjšinsko nor, danes pa postaja obratno! Pri nas že!
Odlomek iz sanj : Poslanec iz vrst levice je zaprosil za besedo.Nagovoril je kolege poslance za vzdržnost do napak pozicije v času epidemije.Nagovoril jih je prepričjivo, toplo človeško.Zavrnili so njegov predlog z žvižgi in topotanjem....
Sprašujem se, ali ga res ni v parlamentu junaka na levi, ki bi ustavil to norijo!?
IgorP
Shalotka Obstaja junak na desni, ki bi ustavil Janševo norijo?
AlojzZ
Pa tudi na levi ga ni .
slovenc sm
g. Igor, predlagam, da najprej prebereš ukrepe, ki jih s ponedeljkom sprejema Avstrija. Pa že zdaj ni imela milih ukrepov. Kako potem imenuješ avstrijsko norijo, ki je kar nekaj stopenj višja od naše? Pa če si prebral, so v Nemčiji odpustili ravnatelja državne šole, ker se je upiral zapiranju. Obrazložitev? Država kot ustanoviteljica določa pravila glede državnih šol in ker je deloval proti njim, nima kaj iskati kot ravnatelj šole. Kako bi komentiral, če bi se to pri nas zgodilo? Ti še kaj povem iz Italije in Francije?
IgorP
Slovencsm Po moje je imel ravnatelj v Nemčiji prav, nobena kriza ne sme na plan vreči diktature! V Avstriji pa so ukrepi strokovno obrazloženi, se držijo časovnice in kar je najpomembnejše, ljudje zaupajo oblasti! Zakaj je pri nas drugače, pa ve samo oblast!
IgorP
S kom je napolnila bolezen bolnišnice? Z otroci starimi 5-15 let? Nehajte zavajati!
MEFISTO
Je pa napolnila bolnišnice z otroki okrog in nad 70 let!
slovenc sm
g. Igor, malo je jnajprej potrebno prebrati o virusu, pa o širjenju in ukrepih ter izkušnjah drugih držav. Otroci niso najbolj ogrožena skupina, so pa izvrstni prenašalci do staršev, starih staršev, itd. Verjetno ti najprej ni potrebno razlagati, kako se napolnijo bolnišnice. O zavajanju pa lahko govoriš, ko nekaj dobro poznaš ter to pokažeš z argumenti. Priznam, da si tokrat vsaj dal ven argument, ki pa nima stokovne osnove.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.