Od poletja, od kar se pogajajo vlada in sindikati pogajanja ne prinašajo napredka. Da bo prišlo do sporazuma, bo morala ena od strani popustiti. Sindikati si prizadevajo za povečanje mase plač, konec varčevalnih ukrepov in dvig plač. Država pa bi s sprejemom teh zahtev povzročila izpad dohodkov. Da bi to luknjo zapolnila, bi morala zmanjšati javno porabo, kar bi lahko storila z znižanjem dohodnine.
V razmerje med vlado, sindikati in delodajalci so se pogloblili na Finance.si.
Kaj hočejo sindikati?
Sindikati javnega sektorja zahtevajo, da vlada iz zakona o izvrševanju proračuna umakne podaljšanje varčevalnih ukrepov, da vlada ne bo posegala v plače brez njihovega soglasja, torej hočejo, da ni več znižanih vrednosti plačilnih razredov, zamrznjenega in znižanega izplačevanja delovne uspešnosti, nižjega regresa in delne zamrznitve premij za kolektivno pokojninsko zavarovanje.
Ministrstvo za finance svari
Finančno ministrstvo Dušana Mramorja pripravlja davčno reformo, v kateri naj bi res znižali obremenitev plač (namen je sicer znižati obremenitev za zaposlene z višjo dodano vrednostjo v gospodarstvu in tako povečati konkurenčnost, a dohodninske lestvice so enake za vse, torej tudi za javno upravo). Po drugi strani pa se pričakuje nekoliko višja obdavčitev premoženja, kapitala, tudi dohodkov podjetij (umaknili naj bi del olajšav).
Že opečeni delodajalci
Kot pravi Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije, delodajalci že ves čas govorijo, da gospodarstvo ne prenese tako visokega stroška dela. Okolje tu je povsem nestimulativno. Vlada ves čas obljublja, da se bodo neto plače zvišale, stroški dela znižali, zdaj se pa obeta zgolj dvig stroškov za minimalne plače.
Delodajalci menijo, da marsikatero podjetje tega ne bo preneslo, hkrati se bojijo, da bi ob morebitni razbremenitvi plač delodajalce na drugi strani udarili z novimi ali višjimi drugimi davki in prispevki.
Celoteno besedilo si preberite na Finance.si.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.