Kaj hoče Putin, zakaj so se neodvisni analitiki motili, ne pa tudi ameriški obveščevalci

POSLUŠAJ ČLANEK
Vladimir Putin je doslej veljal za pragmatičnega državnika, ki je svoje poteze utemeljeval (ali pa to vsaj poskušal) na pravu, konservativnih vrednotah in interesih ruskega imperializma.

Njegove poteze zadnjega tedna pa bi težko ocenili za pragmatične in še manj za pravno upravičene, zato se jasno postavlja vprašanje, kaj je ruskega predsednika pognalo v tako ekstremna dejanja, kot so priznanja separatističnih republik in napad na suvereno sosednjo državo.

Kakšna je geopolitična igra, ki se odvija v Ukrajini in kakšnih koristi (ali izgub) bo posledično deležen svet v prihodnosti?

Vojna se je začela, to je dejstvo. Medtem ko večina analitikov Putinovo potezo pojasnjuje z geopolitičnimi interesi, drugi velik del razlogov vidijo v njegovih osebnostnih značilnostih. Kljub racionalnosti naj bi bil v sebi iracionalen, kot v spodnjem tvitu razlaga ameriška novinarka kitajskega porekla Melissa Chan. Putina nadalje primerja s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom in turškim predsednikom Erdoganom. Pri tovrstnih ljudeh racionalni analitiki predvidevajo, da ne bodo storili nečesa neracionalnega, a kot primer nasprotnega navede npr. Erdoganovo zavračanje ekonomske stroke, ki je njegovo državo pripeljalo na rob propada; zgodovina pozna še mnogo primerov, ko so voditelji z neupoštevanjem stroke škodili svojim državam.

Tovrstno razmišljanje o Putinovem razmišljanju je tokrat zavedlo večino strokovnjakov in analitikov, ne pa tudi ameriških obveščevalcev, ki so imeli tokrat prav, opozarja slovaški zgodovinar Adam Hudek. "Kot kaže, imajo zahodne obveščevalne službe še vedno nekaj krtov v ruski vojski. Po drugi strani pa je pomembno tudi vedeti, da se je s svojimi preoptimističnimi napovedmi motila večina kremlinologov, insajderjev in neodvisnih strokovnjakov." 

https://twitter.com/llisjak/status/1496810952083357697



Kakorkoli že, konflikt je v svoji biti geostrateški, in kot je pred mesecem dni na BBC ugotavljal Steve Rosenberg, Rusiji pri sestavljanju geostrateške sestavljanke manjkajo nekateri koščki, konkretneje Ukrajina. Pomanjkljiva sestavljanka pa Ruse bega in frustrira, meni Rosenberg.

Pomanjkljiva ruska sestavljanka


V resnici gre za "pomanjkljivo" rusko sestavljanko: beg sosednjih držav pod okrilje Zahoda je popolnoma v skladu z doktrino Zbigniewa Brzežinskega, ki je kot ameriški analitik v času hladne vojne načrtoval, kako najučinkoviteje oslabiti Sovjetsko zvezo: tako, da se ji vzame strateško globino s tem, da se jo obreže.

Pri tem sta bistveni Belorusija in še posebej Ukrajina, katere beg je za Ruse problematičen tudi s čustvenega vidika, na indijskem portalu Times Now ugotavlja Prarna Vijayeni Panda, saj Rusi vidijo Kijev kot zibelko svoje kulture; med drugim je predsednik Putin večkrat omenil neločljivost obeh narodov.

Rusija je s tem, ko je priznala samooklicani republiki v Donbasu, prekršila "svetinjo", ki jo je sama najognjeviteje zagovarjala. Znano je, da je Rusija od ZDA in zveze NATO pred časom zahtevala varnostne garancije, a s trenutnimi dejavnostmi sama krši garancije, ki jih je dala Ukrajini; leta 1994 ji je v Budimpeškem memorandumu, skupaj z ZDA in Veliko Britanijo,  ponudila varnost v zameno, da se ta odpove jedrskemu orožju.

https://twitter.com/DrEricDing/status/1496760042443337729

Ruska perspektiva je seveda drugačna; njihov veleposlanik v ZN Vasilij Nebenzija je tako zagovarjal stališče, da Ukrajina napada Rusijo. Putin je sicer povedal, da njegova država nima namena zasesti ukrajinskega ozemlja, želi pa jo demilitarizirati, kar pomeni uničenje ukrajinske vojaške infrastrukture.

Nova hladna vojna?


Mnogi se sprašujejo, ali in kje bo Ruse možno ustaviti. Do kod bodo šli? Medtem ko je pred dnevi večina analitikov napovedovala, da bodo zasedli celotno ozemlje separatističnih republik (ne le dela, ki ga nadzorujejo paravojaške enote), pa se danes ob napadih po celotnem ozemlju države postavljajo vprašanja, kaj sledi.

"Glede na Putinov govor ob prvem valu napadov je jasno, da smo prišli do "trdega" scenarija, po katerem Rusija sproži več napadov po celotni Ukrajini z namenom menjave kojevske oblasti z vojaškimi sredstvi," meni Henry Rome, analitik pri Eurasia Group, ki predvideva, da bo Putin kljub drugačnim napovedim zasedel nekatere dele Ukrajine.

Andrius Tursa, svetovalec pri inštitutu Teneo Intelligence pa meni, da je cilj napada prisiliti Ukrajino k temu, da se demilitarizira, odreče Krimu, odpove članstvu v Natu ter se začne pogajati o statusu v Donbasu. Kot sredstva za dosego ruskih ciljev Tursa vidi tudi kibernetske napade, terorizem in politične umore.

Rome napoveduje tudi novo hladno vojno med Moskvo in Washingtonom, ki bo imela velike posledice za globalno ekonomijo. Stiki med nasprotnima stranema bodo, kot pravi, verjetno omejeni zgolj na najosnovnejšo diplomacijo, predvideva pa tudi militarizacijo meje med interesnima sferama v Evropi med Baltskim in Črnim morjem. Pričakujemo lahko tudi velike valove beguncev, doda, obenem pa se lahko pojavi tveganje, da se konflikt prelije na Poljsko, v Romunijo ali v Baltske države, kar bi pomenilo neposredno konfrontacijo med Natom in Rusijo.

Štirje potencialni scenariji Vladimirja Putina

Profesor političnih ved na univerzi v Chicagu, Paul Poast, navaja 4 scenarije, po katerih se lahko odvije ukrajinska kriza. "In nobeden ni dober," pravi.

Prvi je od zunaj vsiljena menjava režima s proruskim, Ukrajina na papirju ostane samostojna država, podprta z ruskimi silami. Drugi je smrt države, v kateri Putin Ukrajino priključi Rusiji. Tretji je imperialistični presežek, po katerem Putin skuša obuditi nekdanjo Sovjetsko zvezo v njenih mejah, četrti pa je obsežna vojna moči, v kateri se Putin po Ukrajini usmeri proti Baltskim državam.

https://twitter.com/ProfPaulPoast/status/1496824625203793926


Kitajci gledajo ...


https://twitter.com/llisjak/status/1496825463884464131

Konflikt ima, jasno, precej širše razsežnosti kot zgolj nesoglasja med Zahodom in Rusijo: Heino Klinck, nekdanji uslužbenec Trumpove administracije, zadolžen za vzhodno Azijo, je za Fox News glede Kitajske povedal: "Izračunali so, koliko jih bo "stalo", če se obrnejo proti Tajvanu. Sedaj, ko opazujejo, kako se Zahod odziva proti Rusiji, dobivajo še več podatkov. To bo vplivalo na kitajske odločitve. Vsako slabost bodo izkoristili."

Kitajsko uradno stališče je, da so ZDA "prilivale olja na ogenj" pričujočemu konfliktu.

https://twitter.com/GBNEWS/status/1496796042120945667

Analitik in urednik sicer dokaj proruskega hrvaškega portala Geopolitika.news Zoran Meter pa ugotavlja, da se je z ruskimi napadi dokončno uničila os Rusija - Nemčija, okrepila pa se je os Rusija - Kitajska. Za to je v veliki meri okrivil ameriškega predsednika Bidna, saj naj bi ta oživil "Kissingerjeve največje strahove - navezo Rusije in Kitajske, proti kateri naveza Rusije in Nemčije izgleda precej benigno."

Kot zapiše, bo na račun konflikta izgubljala Evropa, predvsem pa Ukrajina, ki ne bo imela več statusa "osrčja" Evrope, torej bistvenega ozemlja, ki ga vsi hočejo imeti, zaradi česar bi država lahko prosperirala. Meter predvideva vzpostavitev nove "železne zavese", ki bo Rusijo osamila in posledično oslabila, potem pa naj bi se ZDA z vso silo posvetile Kitajski kot globalnemu nasprotniku.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki