Kaj hoče Putin, zakaj so se neodvisni analitiki motili, ne pa tudi ameriški obveščevalci

Foto: depositphotos.com

Vladimir Putin je doslej veljal za pragmatičnega državnika, ki je svoje poteze utemeljeval (ali pa to vsaj poskušal) na pravu, konservativnih vrednotah in interesih ruskega imperializma.

Njegove poteze zadnjega tedna pa bi težko ocenili za pragmatične in še manj za pravno upravičene, zato se jasno postavlja vprašanje, kaj je ruskega predsednika pognalo v tako ekstremna dejanja, kot so priznanja separatističnih republik in napad na suvereno sosednjo državo.

Kakšna je geopolitična igra, ki se odvija v Ukrajini in kakšnih koristi (ali izgub) bo posledično deležen svet v prihodnosti?

Vojna se je začela, to je dejstvo. Medtem ko večina analitikov Putinovo potezo pojasnjuje z geopolitičnimi interesi, drugi velik del razlogov vidijo v njegovih osebnostnih značilnostih. Kljub racionalnosti naj bi bil v sebi iracionalen, kot v spodnjem tvitu razlaga ameriška novinarka kitajskega porekla Melissa Chan. Putina nadalje primerja s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom in turškim predsednikom Erdoganom. Pri tovrstnih ljudeh racionalni analitiki predvidevajo, da ne bodo storili nečesa neracionalnega, a kot primer nasprotnega navede npr. Erdoganovo zavračanje ekonomske stroke, ki je njegovo državo pripeljalo na rob propada; zgodovina pozna še mnogo primerov, ko so voditelji z neupoštevanjem stroke škodili svojim državam.

Tovrstno razmišljanje o Putinovem razmišljanju je tokrat zavedlo večino strokovnjakov in analitikov, ne pa tudi ameriških obveščevalcev, ki so imeli tokrat prav, opozarja slovaški zgodovinar Adam Hudek. “Kot kaže, imajo zahodne obveščevalne službe še vedno nekaj krtov v ruski vojski. Po drugi strani pa je pomembno tudi vedeti, da se je s svojimi preoptimističnimi napovedmi motila večina kremlinologov, insajderjev in neodvisnih strokovnjakov.” 

Kakorkoli že, konflikt je v svoji biti geostrateški, in kot je pred mesecem dni na BBC ugotavljal Steve Rosenberg, Rusiji pri sestavljanju geostrateške sestavljanke manjkajo nekateri koščki, konkretneje Ukrajina. Pomanjkljiva sestavljanka pa Ruse bega in frustrira, meni Rosenberg.

Pomanjkljiva ruska sestavljanka

V resnici gre za “pomanjkljivo” rusko sestavljanko: beg sosednjih držav pod okrilje Zahoda je popolnoma v skladu z doktrino Zbigniewa Brzežinskega, ki je kot ameriški analitik v času hladne vojne načrtoval, kako najučinkoviteje oslabiti Sovjetsko zvezo: tako, da se ji vzame strateško globino s tem, da se jo obreže.

Pri tem sta bistveni Belorusija in še posebej Ukrajina, katere beg je za Ruse problematičen tudi s čustvenega vidika, na indijskem portalu Times Now ugotavlja Prarna Vijayeni Panda, saj Rusi vidijo Kijev kot zibelko svoje kulture; med drugim je predsednik Putin večkrat omenil neločljivost obeh narodov.

Rusija je s tem, ko je priznala samooklicani republiki v Donbasu, prekršila “svetinjo”, ki jo je sama najognjeviteje zagovarjala. Znano je, da je Rusija od ZDA in zveze NATO pred časom zahtevala varnostne garancije, a s trenutnimi dejavnostmi sama krši garancije, ki jih je dala Ukrajini; leta 1994 ji je v Budimpeškem memorandumu, skupaj z ZDA in Veliko Britanijo,  ponudila varnost v zameno, da se ta odpove jedrskemu orožju.

Ruska perspektiva je seveda drugačna; njihov veleposlanik v ZN Vasilij Nebenzija je tako zagovarjal stališče, da Ukrajina napada Rusijo. Putin je sicer povedal, da njegova država nima namena zasesti ukrajinskega ozemlja, želi pa jo demilitarizirati, kar pomeni uničenje ukrajinske vojaške infrastrukture.

Nova hladna vojna?

Mnogi se sprašujejo, ali in kje bo Ruse možno ustaviti. Do kod bodo šli? Medtem ko je pred dnevi večina analitikov napovedovala, da bodo zasedli celotno ozemlje separatističnih republik (ne le dela, ki ga nadzorujejo paravojaške enote), pa se danes ob napadih po celotnem ozemlju države postavljajo vprašanja, kaj sledi.

“Glede na Putinov govor ob prvem valu napadov je jasno, da smo prišli do “trdega” scenarija, po katerem Rusija sproži več napadov po celotni Ukrajini z namenom menjave kojevske oblasti z vojaškimi sredstvi,” meni Henry Rome, analitik pri Eurasia Group, ki predvideva, da bo Putin kljub drugačnim napovedim zasedel nekatere dele Ukrajine.

Andrius Tursa, svetovalec pri inštitutu Teneo Intelligence pa meni, da je cilj napada prisiliti Ukrajino k temu, da se demilitarizira, odreče Krimu, odpove članstvu v Natu ter se začne pogajati o statusu v Donbasu. Kot sredstva za dosego ruskih ciljev Tursa vidi tudi kibernetske napade, terorizem in politične umore.

Rome napoveduje tudi novo hladno vojno med Moskvo in Washingtonom, ki bo imela velike posledice za globalno ekonomijo. Stiki med nasprotnima stranema bodo, kot pravi, verjetno omejeni zgolj na najosnovnejšo diplomacijo, predvideva pa tudi militarizacijo meje med interesnima sferama v Evropi med Baltskim in Črnim morjem. Pričakujemo lahko tudi velike valove beguncev, doda, obenem pa se lahko pojavi tveganje, da se konflikt prelije na Poljsko, v Romunijo ali v Baltske države, kar bi pomenilo neposredno konfrontacijo med Natom in Rusijo.

Štirje potencialni scenariji Vladimirja Putina

Profesor političnih ved na univerzi v Chicagu, Paul Poast, navaja 4 scenarije, po katerih se lahko odvije ukrajinska kriza. “In nobeden ni dober,” pravi.

Prvi je od zunaj vsiljena menjava režima s proruskim, Ukrajina na papirju ostane samostojna država, podprta z ruskimi silami. Drugi je smrt države, v kateri Putin Ukrajino priključi Rusiji. Tretji je imperialistični presežek, po katerem Putin skuša obuditi nekdanjo Sovjetsko zvezo v njenih mejah, četrti pa je obsežna vojna moči, v kateri se Putin po Ukrajini usmeri proti Baltskim državam.

Kitajci gledajo …

Konflikt ima, jasno, precej širše razsežnosti kot zgolj nesoglasja med Zahodom in Rusijo: Heino Klinck, nekdanji uslužbenec Trumpove administracije, zadolžen za vzhodno Azijo, je za Fox News glede Kitajske povedal: “Izračunali so, koliko jih bo “stalo”, če se obrnejo proti Tajvanu. Sedaj, ko opazujejo, kako se Zahod odziva proti Rusiji, dobivajo še več podatkov. To bo vplivalo na kitajske odločitve. Vsako slabost bodo izkoristili.”

Kitajsko uradno stališče je, da so ZDA “prilivale olja na ogenj” pričujočemu konfliktu.

Analitik in urednik sicer dokaj proruskega hrvaškega portala Geopolitika.news Zoran Meter pa ugotavlja, da se je z ruskimi napadi dokončno uničila os Rusija – Nemčija, okrepila pa se je os Rusija – Kitajska. Za to je v veliki meri okrivil ameriškega predsednika Bidna, saj naj bi ta oživil “Kissingerjeve največje strahove – navezo Rusije in Kitajske, proti kateri naveza Rusije in Nemčije izgleda precej benigno.”

Kot zapiše, bo na račun konflikta izgubljala Evropa, predvsem pa Ukrajina, ki ne bo imela več statusa “osrčja” Evrope, torej bistvenega ozemlja, ki ga vsi hočejo imeti, zaradi česar bi država lahko prosperirala. Meter predvideva vzpostavitev nove “železne zavese”, ki bo Rusijo osamila in posledično oslabila, potem pa naj bi se ZDA z vso silo posvetile Kitajski kot globalnemu nasprotniku.

41 komentarjev

  1. Analitiki predvsem govorijo o tem, kaj bo, premalo pa o tem, kaj je bilo.
    Nihče ne more zanikati, da se je Nato pakt 30 let širil na ruske meje in Rusiji pošiljal jasna sporočila, da jo dojema kot sovražno državo. To seveda ni ostalo brez posledic in Rusija se je obnašala temu ustrezno. Do zob se je oborožila.

    Amerika je bila nekaj časa po hladni vojni s Sovjetsko zvezo edina supersila in si je privoščila nekaj eskapad, od katerih svet še danes boli glava: Afganistan, Irak, sirija, Libija… V ta sklop sodi v bistvu tudi puč v Ukrajini leta 2014, ki ga zrežirala Bela hiša v času Obame. Ta puč je bil Rubikon, ki ga Putinova Rusija ni bila več pripravljena tolerirati. Sledil je upor ukrajinskih Rusov v Donbasu in anksija Krima k Rusiji.

    Zatem je bil podpisan sporazum v Minsku, ki je med drugim določal, da bo Kijev začel politične razgovore z ruskimi uporniki v Donbasu. To se nikoli ni zgodilo. 7-8 let so se vrstili spopadi med ukrajnsko vojsko in ruskimi uporniki, v katerih je umrlo ca 12 tisoč ljudi. Putin je Zahod je pozival k uveljavitvi sporazuma iz Minska, a zaman.

    Zdaj je Putin očitno dokončno obupal nad pripravljenostjo Zahoda na politično rešitev ukrajinske krize, ki bi upoštevala tudi ruske interese. Pred napadom na Ukrajino je Putin dobesedno moledoval Zahod, naj prisluhne Rusiji in sklene z njo dogovor, ki bo dal Rusiji ustrezna varnostna zagotovila. Zahodni politiki so to arogantno zavračali.

    Kaj sledi zdaj, je veliko vprašanje. Putin je nakazal, da je pripravljen na vse, če bi se kdo vmešal v rusko-ukrajinsko vojno. Vprašanje je, če se bo odločil za polno zasedbo Ukrajine in trajno okupacijo ali se bo zadovoljil z uničenjem ukrajinskih obrambnih struktur, nakar bo ruska vojska zapustila Ukrajino. Težko pa je verjeti, da se bo ruska vojska umaknila iz Donbasa in Krima in da ju bo Ukrajina kdaj dobila nazaj. Je pa seveda možno, da bodo sankcije in vojna izčrpale Rusijo do te mere, da bo ogrožen tudi sedanji Putinov suverenistični režim. Toda nič ne drži narod skupaj bolj kot zunanji nasportnik, tako da bo Putin lahko preživel tudi hujšo ekonomsko krizo…

    • Uu, kako subjektivno prorusko naklonjena domišljija!

      Katere države, ki mejijo na Rusijo, so v NATO zavezništvu?
      Dejstva kažejo, da nobena in da je Putin v večini ruskih sosed uspel instalirati marionetne vlade, ki se vse po vrsti bojijo njegove maščevalnosti. Ukrajina se mu je uprla, zato jo je norec vojaško napadel.
      Kako bi drugače pojasnili tole zavezništvo?

      https://en.m.wikipedia.org/wiki/Collective_Security_Treaty_Organization

      Kdo naj bi ugotovil in naznanil, da je Obama zrežiral puč v Ukrajini leta 2014?

      Afganistan je sovjetska armada napadla že daljnega leta 1979 in se tam vojskovala do 1989. Prav sovjetska vojna proti Afganistancem je skotila Al Kaido.
      Po terorističnem napadu na WTC enajstega septembra 2001 je, marsikje po svetu, sledil ameriški vojaški odziv na teror islamskih skrajnežev.

      Sirija? Še sredi februarja 2022 so Rusi bombardirali civilne cilje v Siriji.
      Sicer pa se Rusi pajdašijo s sirskim političnim vodstvom in kopičijo svoja vojaška letala in orožje v Siriji.

      Ampak za nekatere so grdi, grdi samo Američani in NATO…. ter seveda farmako-kaj že?

      Ali to, da bi po ruski vojaški invaziji na Ukrajino končno ugotovili, da ima svetovna politika očitno opraviti s prihopatskim megalomanom in zlobnim ekspanzionistom, ki ga boli patak za lasten narod in za vse ostale ljudi – to pa ni opcija?

      • Katere države, ki mejijo na Rusijo, so v NATO zavezništvu?
        Dejstva kažejo, da nobena
        ***
        Madison, koga imaš za norca? Estonia in Latvia sta neposredna mejaša z Rusijo, v bližini pa so še vse druge vzhodnoevropske članice Nata. Če upotevamo rusko enklavo Kaliningrad, pa mejita na Rusijo tudi Poljska in Litva.

        Napad na WTC je bil inside job. Napad je bil false flag z namenom pridobiti pretvezo za večjo vojno. Čeprav je bila večina napadalcev Saudijcev, je Bush napadel Afganistan in Irak.
        V Siriji so Rusi porazili Islamsko državo, ki jo je ustanovil, oborožil, izvežbal in financiral Obama z namenom, da zruši sirskega predsednika Asada, pa še s kakšnim drugim namenom.
        Grdi so vsi, ki delajo vojne. Po 2. svetovni vojni so največ vojn bojevali Američani. Vse za koristi njihovega finančne in vojno-industrijske oligarhije. To ve že prav vsakdo, ki vsaj malce spremlja svetovno politično dogajanje. Ta globalistična oligarhija pa si že od padca Sovjetske zveze naprej prizadeva za podreditev Rusije.

        Putina je ustvaril Zahod s svojo militantno politiko po vsem svetu in v odnosu do Rusije. To priznavajo tudi nekateri na Zahodu. Amerika je napadla veliko držav v nasprotju z mednarodnim pravom, to pa je dalo krila in alibi tudi Putinu.
        https://www.youtube.com/watch?v=JrMiSQAGOS4&t=129s

      • Madison, pridružujem se vašemu mnenju.
        Putin je res psihopat, zato je tudi BRITANSKI minister pozval RUSKE generale, naj naredijo PUČ in ga odstavijo. Če tega ne bo, bo dolgoročno trpela cela Rusija in njene sosede in posledično tudi cela Evropa.

      • RasPutin, tu bi moral stati najprej vsebinski odgovor na vaše natolcevanje o “obkroženosti” Rusije s strani Nata, ki ga po pomoti objavljam nižje med komentarji.

        Tu pa prilagam še odgovor o Siriji, kajti mislim, da morate o tem, kaj menijo o vpletanju Rusov v sirsko vojno, poslušati Sirijce:

        https://www.dailysabah.com/world/syrian-crisis/russia-tested-over-320-weapons-in-syria-shoigu-says/amp

        Iz članka: “Velika večina naših intervjuvancev Rusije ne vidi kot rešitelja, ampak kot uničujočo tujo silo, katere vojaško in politično posredovanje je pomagalo okrepiti vojnega zločinca, ki je na čelu njihove države,« so sporočile organizacije za človekove pravice.”
        Govora je seveda o Bašarju al Asadu, ki ga Rusi že dobro desetletje vzdržujejo na oblasti v Siriji.

        Spodaj je članek o raziskavi Memoriala, ruske organizacije za človekove pravice:

        https://memohrc.org/en/news_old/devastating-decade-landmark-report-russian-human-rights-defenders-documents-violations

      • Kraševka, Nisem noben advokat Putina, sem samo nevtralen opazovalec. Dejstva pa kažejo, kar kažejo. Amerika je od padca SZ in Varšavskega pakta naprej širila Nato proti vzhodu, proti ruskim mejam.
        Jasno je, da se Rusija počuti ogroženo. Tudi Amerika bi se, če bi kaka se kaka tuja sila poskusila infiltirati v Kanado ali Mehiko. Amerika ima t.i. Monrojevo doktrino, po kateri nobena sovražna tuja sila ne sme biti prisotna v zahodni hemisferi. Predsednik Kennedy je recimo obkolil Kubo z vojaškimi ladjami, ko so Sovjeti hoteli na Kubi instalirati rakete, ki bi bile uperjene v ZDA.
        Amerika bi ravnala v enakem mpoložaju kot Rusija popolnoma enako, če bi ji grozila nevarnost od katere od sosednjih držav.
        Počasi bo treba spoznati, da ni Amerika/Zahod nek dobrohoten Božiček, Rusija pa nek bav-bav. Je pa dejstvo, da je Amerika veliko močnejša od Rusije in od je od padca SZ v stalni ekspanziji njenega vpliva.
        Ko se sloni tepejo, poteptajo travo, pravi pregovor. Kateri slon je bolj kriv, pa je stvar okusa, ampak precej irelevantno.

      • … “Amerika je od padca SZ in Varšavskega pakta naprej širila Nato proti vzhodu, proti ruskim mejam”
        -‐–
        Zakaj ne upoštevate zgodovinskih dejstev, da so države vzhodne EU trpele pod komunizmom in da so novonastale vzhodnoevropske države po padcu le tega same želele pod okrilje Nata ! ??

      • In še, po padcu komunizma naj bi na teritoriju vzhodne EU in pa bivše Sovjetske zveze, novonastale države uvedle demokracijo, kar pomeni konec režima trpljenja in kršenja človekovih pravic.
        Že vrsto let pa spremljamo poskus Putina, kako na novo oživlja režim, ki naj bi ostal le v spominu prebivalcev.
        Da bi zamrznil spomin, je pred kratkim celo ukinil agencijo, ki je predstavljala vez s polpreteklo zgodovino.
        Da ne omenjam vseh politično motiviranih čistk novinarjev, in tudi drugih, ki bi kakorkoli lahko ogrozili njegov volilni uspeh ….

  2. Avtor pravilno ugotavlja, da je naslednji na vrsti Tajvan. Kitajci čakajo na izid vojne in kalkulirajo svoje možnosti. Kar pa bi moralo skrbeti Ruse je, da bo Tajvan res padel, ker potem se bodo Kitajci obrnili na Sibirijo. Kitajski apetiti so dobro znani in izoristili bodo vsako priložnost, da zasedejo ozemlje, ki je malo poseljeno in polno naravnih surovin.
    Ruska avantura, četudi bi bila uspešna, ima kavelj; premagajo lahko Ukrajino, pomagajo lahko zavezniku zasesti Tajvan, vendar kdo bo pomagal njim braniti sibirska prostranstva? Ukrajina? NATO?

    • Kitajci ne bodo tvegali napada na Rusijo. Vsa naravna bogastva, ki jih ima Sibirija, lahko kupijo. Zakaj bi delali drago vojno, če lahko poceni trgujejo? Poleg tega v tej vojni ne bi zmagali, ker ima Rusija predobro oborožitev, navsezadnje pa tudi atomske bombe. V skrajni sili se ne bi pomišljali uporabiti taktične nizkokilotonske jedrske konice.

      • Kitajci imajo čas.. čas pa je ruski sovražnik. Pospešeno namreč izumirajo. Vsako leto jih je skoraj en milijon manj… Kdo bo sprožil tiste jedrske konice?

    • Tu etiketiranje prav nič ne pomaga. Štejejo dejstva. Amerika je po padcu Sovjetske zveze bila nekaj časa edina svetovna supersila in je na veliko igrala vlogo svetovnega policaja: Afganistan, Irak, Sirija, Libija itd.
      Svoje lovke je njena oligarhija vedno bolj stegovala tudi proti vzhodni Evropi in proti Rusiji. Toda stvari se spreminjajo. Obdobje nesporne ameriške dominacije se bliža koncu. Kitajska postaja postopno prva svetovna velesila, Rusija pa si je opomogla od poloma Sovjetske zveze. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo ameriški ekspanzionizem trčil na odpor.

      Putin je par desetletij previdno opazoval početje Amerike po svetu, ko je prišla pred prag Rusije, pa je reagiral. Prvo opozorilo je bila aneksija Krima po puču v Ukrajini, ki ga je zrežirala Amerika. Toda Amerika in Zahod se iz tega nista nič naučila. Zato pa se je Putin učil pri Ameriki in Zahodu, kako se s silo uresničujejo geopolitični interesi. Žal.
      Ukrajinske krize ne bi bilo, če ne bi bilo ameriškega oziroma zahodnega ekspanzionizma.

  3. John J. Mearsheimer, profesor političnih znanosti Univerze v Čikagu, z diplomo iz West Pointa in z več let služenja v ameriškem vojaškem letalstvu pravi, da je kriza v Ukraniji posledica neumne ameriške politike iz leta 2008, ko je Nato oznanil širitev tudi na Ukrajino, čemur sta nasprotovali Francija in Nemčija, namesto da bi se posvetili svojemu konkurentu Kitajski. Eden od vzrokov rega nepremisljenega dejanja vidi v rusofobiji v ZDA kot posledici hladne vojne in tudi kot posledici propagande demokratov, ki so za njih presenetljiv poraz Clintonove okrivili Ruše. Rusko nevarnost rabi NATO, saj bi bile drugače ogrožene njihove dobro plačane službe, kar potrjuje nenehno govorjenje njegovega generalnega sekretarja v Bruslju.

    https://m.youtube.com/watch?v=Nbj1AR_aAcE

  4. Kdor je spremljal včerajšnji Faktor, kljub temu, da Pertinač vodi oddajo vedno bolj v levo smer, kar mi ni všeč, je dr. Brščič že v predhodnji oddaji ocenil stanje v Rusiji in Ukrajini zelo točno in napovedal nadaljevanje žal takšno, kot se dogaja. Obžalujem, kot tudi dr. Brščič, da je v ZDA predsednik Biden, ker če bi bil Trump, se to zagotovo ne bi zgodilo. Naštel je tudi vrsto vzrokov, vključno s skorumpiranim Bidnovim sinom in kupom politikov, ki Bidenu zelo slabo svetujejo. ZDA hoče v Evropi novi Afganistan.

    Žal je lahko ta napad, začetek nečesa, kar v obdobju nuklearnega orožja, ne bo več možno ustaviti. Skratka, začetek konca. Tretja svetovna vojna bibličnih razsežnosti, žal…

    • Štajerka, v bran Pertinaču in Faktorju. Če da voditelj besedo tem in onim, še ne pomeni, da je pristranski. Faktor je bila prva oddaja v zgodovini slovenske medijske demokracije, ki je dala mnogim, tudi tako imenivanim desnim priložnost, da povedo, kar mislijo. In zakaj ne bi tudi kaka Vesna ali kdor koli pač, povedala, kaj politično misli o ekologiji. Nihče drug v slovenskih medijih jim ni dal besede.

      • Friderik, zanimivo, Vesna je v Faktorju predstavljena, ker nabija proti desni, stranka Konkretno, pa ni predstavljena, kljub temu, da je tudi nova stranka.
        Ni to malo čudno?
        Vesna se pojavi samo malo pred volitvami (z malo spremenjenim imenom), s figo v žepu, da ne pride v DZ in lahko lepo živi do naslednjih volitev.

        Zmotil me je Petrinačev nagovor proti JJ, ki pa v Faktorju ni edini. Nikoli ni zaznati nobene kritike za leve politike, kot da so čisti kot lilije.
        Sem pa absolutno za uravnotežene komentatorje.

    • Biden ni nic manj kriv kot Trump in vsi ostali zahodni politiki. Rusijo so 1990 pustili pri zivljenju, ko bi jo lahko zatrli v obskurnost. Namesto tega so ji ponudili roko. Zahodna industrija je masivno investirala v Rusiji, zato se Rusi lahko danes vozijo z modernimi SUVji in ne Zaporozci. Rusija z moderno zahodno tehnologijo nacrpa ogromno nafte in s tem zasluzi dovolj denarja, da s tem opremlja svojo vojsko. Zahod je naivno mislil, da ce oni ne ogrozajo Rusije (dejansko se nikoli nikomur ni prisla na misel vojaska akcija proti Rusiji; cemu le?). Zahod ni razumel, da bi Rusija lahko ogrozala zahod (cemu le?).
      In vendar je streznitev tu. Najkasneje sedaj zahod razume, da je Rusija zlo, tako kot je bila od 1917 naprej. In da bo sedaj nekoliko nevarno ziveti z norci tipa Putin. Ker taki norci, ko jim gre slabse kot prej, postanejo se nevarnejsi.

  5. Ni potrebno biti prorusko usmerjen, da se na zadevo pogleda realno. Iskanje norosti v značaju Putina je dovolj le za majhne otroke. Skoraj deset let je zbiral sredstva in opremljal vojsko, ter pripravljal načrt. Izvedel ga je domala brezhibno, brez the usual clusterf… ki se kar ponavljajo Ameriki. Vse to napihovanje glede sankcij je smešno, ker bo ta vnema usahnila, ko bo jasno, da škodujejo tudi tistim, ki bi jih sprožili. Treba bo požreti cmok in se ponovno začeti pogovarjati z Putinom. Ukrajina je izgubljena.

  6. Vredno si je ponovno ogledati včerajšnjo oddajo Faktor. Dva kompetentna sogovornika, eden z leve, drugi z desne, sta povedala bistvo realne politike. Vse ostalo so čustva, navijanje po svojih preferencah, za te ali za druge. V tovrstni politiki pač ni mesta za čustva, veljajo samo interesi. Prej ali kasneje bo tudi degeneriran zahod moral priznati Rusom njiove interese.

  7. Sicer si pa ne predstavljam spopada ruske ( ali kitajske) vojske z Nato našminkanimi vojaki z vijoličastimi lasmi, ki bodo na fronti sproti ugotavljali katerega spola so, kakšne pisoarje rabijo, kako naj jih nazivajo z one, da slučajno ne bi bil kdo užaljen…..in harekrišna generali.

      • Na koga te pa spominja Bush, ki je napadel Afganistan in Irak?
        In na koga te spominja Obama, ki je nadaljeval Bushevo pustošenje Bližnjega vzhoda in v zbirko napadenih držav dodal še Sirijo in Libijo?

  8. Kar tukaj vsi vsaj malo “proputinski” komentatorji (čeprav se razglašate za nevtralne) spregledate, je predvsem dvoje.
    Prvič je tu suverenost Ukrajine. Leta 2014 je bila, seveda z veliko pomočjo Amerike, z oblasti odstranjena oligarhična klika, postavljena s strani Putina. Bil je to torej takšen “puč”, kot npr. leta 1989 v Vzhodni Nemčiji. Matematično merljivo dejstvo je, da so Ukrajinci na volitvah 70% za prozahodno usmerjene politične stranke. To je torej njihova suverena pravica. Če jim to oporekate, je npr., kot bi Sloveniji leta 91 oporekali izstop iz Jugoslavije in njeno prozahodno usmeritev, saj je s tem kršila Sovjetsko interesno sfero. Seveda, politična realnost je pomembna, ukrajinska politika je bila (podobno kot katalonska nedavno tega) preveč zaletava, ampak bodite vsaj dosledni glede zagovarjanja suverene pravice vsakega naroda. Saj ste to večinoma tisti, ki branite “pravico Belorusije”, da ostane oligarhičen ruski satelit.
    Drugič je tu stanje ogroženosti Rusije. Nihče v Evropi je ne ogroža, Rusija je naravni trgovinski partner Evrope in torej tudi članic Nata. Američani ne morejo napasti Rusije skozi Evropo, če se njihove največje evropske zaveznice s tem ne strinjajo, predvsem pa si tega ne želijo. Rusija torej ni v nobenem primeru ogrožena z zahoda. Povsem drugačna zgodba pa je seveda na vzhodu. Ne pozabite, da je ruski daljni vzhod (poln strateških naravnih bogastev) bil kitajski in si ga je Carska Rusija oportunistično priključila sredi 19. stoletja. Kitajska tega gotovo ni pozabila, predvsem pa ne Xi Jinping. Ko bo Rusija v prihodnosti demografsko dovolj oslabljena in Kitajska dovolj gospodarsko ter vojaško okrepljena, bo izstavljen račun. Obračanje Rusije po podporo na vzhod je torej zanjo velika napaka, ki jo bo drago plačala. To sicer verjetno ne bo več Putinov problem, saj bo prestar ali mrtev, ko se bo to zgodilo.
    Vse to kaže, da pri Putinovih odločitvah nikakor ne gre za “ogroženosti Rusije”, gre izključno za ogroženost njegovega diktatorskega režima s strani demokratičnih zgledov in gibanj. Neglede na to, ali so ti podprti ali spontani.

  9. RasPutin, ne vem, zakaj iščete najrazličnejša izgovore in opravičila za Putinov napad na Ukrajino – lahko si pa mislim, da ne brez politične agende. Verjetno si niste naključno izbrali ruskega vzdevka.

    Za norca nas imate tisti, ki trdite, da je NATO obkolil Rusijo. Dejstva govorijo popolnoma drugače: Rusija ni obkoljena z Natovimi zavezniki.

    Tri male baltske države, ki delno mejijo tudi na Rusijo, so resda članice Nata. A če bi zgolj članstvo v Natu te države lahko ‘de facto’ obvarovalo pred morebitno “blitzkrieg” agresijo s strani Belorusije in Rusije, kakor jo gledamo zdaj v Ukrajini, potem politična vodstva teh držav v zadnjem desetletju ne bi tolikokrat zelo odkrito izrazila svojih strahov pred Putinovimi grožnjami!

    V Litvi je od meje z Belorusijo do Baltika le dobre tri ure vožnje, torej le malo več kot od Murske Sobote do Pirana. V obmejnih naseljih v Litvi je prebivalstvo narodnostno mešano, v enem od mestec je npr. 18% Rusov (o tem je za italijansko tv razlagal upokojen italijanski oficir, ki je v Litvi služboval v okviru Nata).

    Putin je napadel Ukrajino tako, da je v pod pretvezo skupnih vojaških vaj razporedil 150.000 vojakov ob ukrajinske meje v Belorusiji in Rusiji. Nato je lagal, da Ukrajine ne bo napadel, malo zatem pa je državo z nekaj več kot 43-imi milijoni prebivalcev napadel iz Belorusije in Rusije, kjer je prej nakopičil vojsko. Napadla ni samo Rusija, temveč tudi Belorusija. Putin in Lukašenko –  dva norca ta hip ogrožata Evropo, podobno kot Hitler in Mussolini med drugo svetovno vojno.

    https://www.theguardian.com/world/2022/feb/09/russia-belarus-start-army-drills-threatening-step-ukraine

    Spomnimo se dogajanja na belorusko-poljski meji konec lanskega leta, ko je Lukašenko zvabljal na tisoče ljudi s kriznih območij v Belorusijo (ne le zvabljal, temveč jih je s poleti iz njihovih izvornih držav dostavljal naravnost v Minsk!) ter jih nato pošiljal naprej proti Poljski in ostalim državam EU. To je bil hibridni napad na EU!
    (Polona Fijavž ni oprostila Poljakom, da so branili svojo državo pred nezakonitimi vdori mladih moških z bližnjega in daljnega vzhoda ter Poljski ta hip očita, da brez zadržkov sprejema ukrajinske otroke, ženske in starce, ki bežijo pred vojno! In taka nora babšeta mi plačujemo na rtvslo!)

    https://www.vox.com/platform/amp/2021/11/14/22781335/belarus-hybrid-attack-immigrants-border-eu-poland-crisis

    Tri baltske države s skupaj manj kot šestimi milijoni prebivalcev so za Putina mala malica! Pretvezo za napad bi si izmisil, kot si je izmislil povod za napad na Ukrajino – povsod se najde “ruski narod”, potreben “putinovske zaščite”.

    Litvo, Latvijo in Estonijo je od leta 1944 do 1991 okupirala Sovjetska zveza, ki je načrtno skrbela, da so se Rusi, kot zanesljiv partijski kader, službeno razseljevali po vsem teritoriju ZSSR ter tako in drugače “redčili” večinski narod v posameznih republikah. Zelo priročen je izgovor ekspanzionista Putina, da je zasedel tuje ozemlje zato, ker brani “ruski narod” – tako se je polastil Krima, Donecka in Luganska in očitno si je ob Lukašenkovi asistenci za plen izbral celotno Ukrajino.
    (zgoraj je v članku iz Guardiana lepo opisan Lukašenkov zasuk od, očitno lažnega, zaveznika Ukrajine do
    Putinovega purša.)

    Pretekle izkušnje nam kažejo, da so Natovi odzivi v Evropi prepočasni in premalo odločni. Zveza Nato vojaško ukrepa šele po dolgih razpravah, premislekih, pogajanjih in zapletenih odločevalskih postopkih. Koliko let je divjala krvava vojna na Balkanu, preden so bombniki nad Srbijo zaustavili bolestni ekspanzionizem norca Miloševića? Preveč.

    Ukrajina je po razpadu Sovjetske zveze, kot tretja država na svetu po moči jedrske oborožitve, leta 1994 predala vse svoje jedsko orožje – v zameno za varnostna jamstva Rusije, ZDA in Združenega kraljestva!

    Rusija je svoje jamstvo povozila s tanki, oklepniki, bombami… skratka z oboroženo invazijo na Ukrajino in z napadi na ukrajinsko civilno prebivalstvo.

    Legitimno se lahko vprašamo, kje so zdaj varnostna jamstva ZDA in VB (ki sta dve izmed najmočnejših članic Nata!), ko jih Ukrajina resnično potrebuje?

    Bivši ukrajinski predsednik Porošenko je na ulici sredi obleganega Kijeva za CNN povedal, da želijo Ukrajinci od ZDA, Nata in od EU slišati, da niso ostali sami…

Komentiraj