Kaj bo ob povratku počelo pregrešno talibansko ministrstvo za spodbujanje kreposti

Pred nekaj dnevi smo poročali o informaciji, da so talibani afganistansko Ministrstvo za ženske zadeve zamenjali z "Ministrstvom za molitev in vodenje ter spodbujanje kreposti in preprečevanje pregreh".

Uvedba tovstne moralne policije v islamskih državah še zdaleč ni novost, se pa je enota pod talibanskim vodstvom v preteklosti razlikovala od drugih zlasti po izraziti krutosti. Pristojni obljubljajo, da bo tokrat drugače.

Nuja muslimanskih režimov, da nadzirajo vedenje vernikov, izvira iz dolžnosti zapovedovati, kar je prav, in prepovedovati, kar je napačno, kar jim je bilo od Alaha zapovedano v Koranu. To služi kot osnova za institucijo t.i. hisbe - osebne ali skupne odgovornosti posredovati in uveljavljati islamsko pravo.

Kdo natanko je odgovoren za nadzor nad moralno doslednostjo vernikov, kako naj napake obsodi/kaznuje (z jezikom, srcem ali roko?), proti komu naj bodo sankcije uperjene in glede česa, je vprašanje, ki deli islamske teologe in podvrste religije. Medtem ko predmoderna islamska literatura opisuje pobožne muslimane, kako uničujejo prepovedane predmete (denimo alkohol ali glasbene instrumente), in muhtasibe - srednjeveške tržne inšpektorje, ki so nadzorovali dogajanje na javnih mestih, se je v 20. stoletju v mnogih državah z muslimansko večino razširila organizirana propaganda islamskih kreposti, za katero je postala pristojna država.

Organizirani začetek v Savdski Arabiji

Tako je bil v Savdski Arabiji leta 1976 ustanovljen Komite za spodbujanje kreposti in preprečevanje pregreh. Do leta 2010 ga je sestavljalo že okoli 4.000 policistov na ulicah, 10.000 administrativnih delavcev ter mnogo prostovoljcev. Patruljirali so po mestih in nadzirali stroga pravila oblačenja (hijab), ločevanja spolov in udeležbe na molitvah.

Prepovedali so denimo tudi prodajo psov in mačk, barbik, pokémonov in daril za valentinovo. Eden mednarodno bolj znanih incidentov se je zgodil leta 2002, ko so petnajstim deklicam onemogočili rešitev iz goreče šole zaradi nedostojnih oblek, hkrati pa pretepli reševalce, ki so jim skušali pomagati. Komite je leta 2016 izgubil večino svoje moči; danes je tako pristojen le še za prijavljanje pregreškov civilnim oblastem.

Druge države "moralne policije"

Podobno moralno policijo med drugim poznajo, ali pa je bila prisotna še nedavno, v Iranu, Maleziji, Nigeriji, Sudanu - in Afganistanu. Tam je bila uvedena že v letih 1992–94 pod predsednikom Rabbanijem, nato pa prevzeta od talibanov, ki so se pri tem zgledovali po Savdski Arabiji. S kar 32.000 člani je bila efektivna predvsem v večjih mestih, kjer so bili muslimani po strogosti bolj raznoliki.

Mnogi pripadniki so bili, tako kot talibanski vojaki v splošnem, sirote, prihajajoče iz pakistanskih begunskih taborišč. Tamkajšnje težke razmere naj bi prispevale k pomanjkanju spoštovanja in pogostemu razvoju sadizma v njihovem odnosu do žensk. Talibanske enote so se namreč poleg tega, da so obstale manj časa, od drugih razlikovale predvsem po izraziti krutosti in posebej brutalnih javnih kaznovanjih.

Kot je razjasnil nekdanji poveljnik t.i. moralne policije Qalamuddin, jim je pri nadzoru pomagalo tisoče obveščevalcev v vojski, ministrstvih, bolnišnicah in drugje. Z njihovimi informacijami so izsledili dvomljivce v režim - zagotavljanje njegove stabilnosti je bilo prav tako pomembno kot sama težnja po prečiščenju islama - in jih, oboroženi s strelnim orožjem, pretepali in na ulicah izvajali amputacije. Ob petkih so se morali moški zbrati na stadionih in biti priča usmrtitvam s kamenjanjem, streljanjem, amputacijami, bičanjem ipd. Nove in nove prepovedi - npr. plesa, astrologije ali spuščanja zmajev - so naznanjali prek "Radia Šariat".

Med glavnimi prestopki, ki so jih kaznovali, je bila uporaba drog; čeprav so se talibani sami v veliki meri zanašali na proizvodnjo in preprodajo opija, so bili zasvojenci (npr. s hašišem, heroinom) v državi zaprti in zdravljeni s prisilnim potapljanjem v mrzlo vodo za več ur hkrati. Poleg tega so bili seveda pozorni na spolno segregacijo, oblačenje, puščanje brad, spolne prestopke (pedofili so bili zasuti s kamenjem ali vrženi s strehe), prepovedali so vse, kar je spominjalo na ne-islamsko kulturo (tudi športe, vse slike in fotografije, filme, skratka vse oblike zabave).

Talibani tokrat obljubljajo milejšo politiko do pregreh

Po letu 2001 in izgubi oblasti je moralna policija ohranila svoje delo le na območjih, ki so bila še naprej pod nadzorom talibanov. 20 let kasneje se z novoustanovljenim ministrstvom vrača v osrednji Afganistan, a talibani trdijo, da bo tokrat drugače. Vodilni faktor naj bi bila tokrat vlada, sila bo uporabljena le, če bodo ljudi zasačili pri ponavljajočih se kaznivih dejanjih. Za dokaz naj bi bile potrebne 4 priče, tožba pa bo morala biti najprej potrjena na sodišču.

A strokovnjaki pravijo, da ni razloga, da bi od talibanov tokrat pričakovali kaj drugega kot zadnjič; moralna policija namreč - kot v obširni disertaciji na to temo ugotavlja Amanda F. Detrick - služi tudi utrjevanju stabilnosti režima in zagotavljanju enoumja (tudi po tem močno spominja na kakšno sovjetsko KGB).

So pa talibani videti presenečeni, kako močno se je afganistanska družba spremenila v dvajsetih letih pod zahodno obliko oblasti. Nekateri Afganistanci si namreč še vedno, tudi ob grožnjah s streljanjem, upajo protestirati.



https://twitter.com/Jake_Hanrahan/status/1439304675514273800