Vir zajema slike: spletna stran predsednika republike

Po neuspeli kandidaturi dr. Andraža Terška, ki v tajnem glasovanju v državnem zboru ni dobil dovolj glasov, ima predsednik Borut Pahor novega kandidata za ustavnega sodnika, ponovno z večinsko obljubljeno podporo poslanskih skupin.

Gre za 44-letnega izrednega profesorja prava z Evropske pravne fakultete Nove univerze, dr. Anžeta Erbežnika, ki se je danes v predsedniški palači predstavil javnosti. 

Pri tem je pustil dober vtis in slovensko Ustavno sodišče bi na prazno mesto dobilo sodobnega, evropsko razgledanega ustavnega sodnika, ugotavljamo v komentarju uredništva. 

Profesorja kazenskega prava in svetovalca Evropskega parlamenta v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve sta za ustavnega sodnika predlagala nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice profesor dr. Boštjan M. Zupančič in predsednik omenjenega odbora EP, Juan Fernando López Aguilar, profesor za ustavno pravo in nekdanji pravosodni minister kraljevine Španije.

Kandidat je v predstavitvi najprej poudaril, da kandidaturo sprejema s ponižnostjo, kakršna priteče pretendentom za takšne visoke funkcije.

Po njegovem prepričanju so za bodočega ustavnega sodnika pomembne tri točke.

  1. Vloga sodstva kot neke vrste antisodnika v primerjavi z rednim sodstvom

Najprej, da ustavni sodnik ne sme biti še ena dodatna stopnja rednega sodstva, temveč mora biti “antisodišče” v smislu, da mora pokazati občutljivost, oz. senzibilnost, ki je mogoče redno sodstvo ni pokazalo. “Namen ustavnega sodišča je, da preseže notranjo dinamiko rednega sodstva in je še posebej občutljivo na neke vidike in argumente oseb, ki izražajo pomisleke oz. pritožbe glede človekovih pravic v nekih zadevah.”

Kot pravi Erbežnik, je v času študija izkusil to logiko, ko se je v določeni fazi doktorskega študija postopek ustavil zaradi subjektivnega mnenja mentorja. In kljub temu, da je tričlanska komisija pozitivno potrdila doktorat, je moral menjati ustanovo in se je izdelava doktorata podaljšala za štiri leta.

“Iz tega vidika sem še bolj občutljiv za kršitve in neke vidike človekovih pravic in imam razumevanje za stiske in kršitve človekovih pravic posamezniku,” je dejal.

Dr. Anže Erbežnik je star 44-let, po gimnaziji v MB je doštudiral pravo na fakulteti v LJ, končal 2 magistrska študija, doktorat pa je opravil na Evropski Pravni fakulteti v Novi Gorici. Je strokovnjak za kazensko pravo, posebej za kazensko pravo EU.

2. Razumevanje sodobnega spopada med dvema paradigmama

Po Erbežnikovem mnenju je za bodočega ustavnega sodnika pomembno, da razume stanje človekovih pravic v svetu. Kot pravi, namreč poteka spopad med dvema paradigmama: paradigmo človekovih pravic in drugo paradigmo, po kateri bo svet v prihodnosti tehnološka diktatura.

Ta boj je trenutno na škodo klasične paradigme, ker bo v naslednjih letih soočen z vprašanji, kako vzpostaviti razmerje med tehnologijo in človekovimi pravicami (pravice do osebnih podatkov, pravice do zasebnosti itd.), da bo bistvo demokratične družbe, ki verjame v človekove pravice, še ostalo.

Erbežnikovo osebno opazovanje sveta pritrjuje tezi, ki jo je razvila ameriška politična teoretičarka in filozofinja Hannah Arendt, češ da zlo ne obstaja kot nek globalni zli načrt, temveč zlo izide iz neke banalnosti, iz lastnih egoizmov, samovšečnosti, narcisoidnosti in podobno.

Zaradi tega mora vsak kot ustavni sodnik preseči in dati poudarek res na pravicah posameznika, meni dr. Erbežnik. Bodoči ustavni sodnik mora biti občutljiv na socialno komponento v smislu enakosti ljudi pred zakonom.

“Najbolj me razjezi neenakost pred zakonom. Vsi smo enaki pred zakonom in imamo pravico do pravnih sredstev in enakih pravic,” poudarja kandidat.  Ena temeljnih pravic je dostop do sodišča, ki jo mora imeti zagotovljeno vsak, ne glede na materialno stanje, da predstavi svojo stvar in sprejme odločitev. Tu vidi pomembno vlogo ustavnega sodišča v tem sistemu.

Kljub pregovorni obremenjenosti ustavnega sodišča s številom primerov je dr. Erbežnik zadržan, da bi se zaradi tega zamejil dostop do US. Saj na način kot deluje sedaj, omogoča na relativno enostaven in tudi poceni način kontakt med ustavnim sodiščem in državljanom, kar je vredno ohraniti. Pravni interes bi se po njegovem lahko celo tolmačil še širše.

Dr. Anže Erbežnik: “Človekove pravice niso nekaj danega, temveč so evulativna kategorija, da se vsaka generacija za človekove pravice bori, vedno na novo, saj so vedno izpostavljene novim izzivom kot je tehnološki razvoj, svetovna dogajanja itd. Te zahtevajo, da se razmerje do človekovih pravic v demokratični družbi opredeli vedno na novo.”

3. Vloga in položaj Slovenije v širšem evropskem prostoru

Bodoči ustavni sodnik mora razumeti vlogo Slovenije v Evropski uniji in razumeti razmerje med slovenskimi in evropskimi organi, ker pravo Evropske unije ni nekaj, kar je padlo z neba, temveč lahko sodstvo v neki nacionalni državi soustvarja, poudarja kandidat za ustavnega sodnika.

Sam kot specialist za kazensko pravo izpostavlja, da je to področje, kjer država najprej pokaže svoj resnični obraz in pripadnost človekovim pravicam. Kazenski pravnik ima po njegovem posebej razvito občutljivost za človekove pravice.

Po njegovem prepričanju se na podlagi kazenskega prava Evropske unije lahko hitro zazna morebitne anomalije-probleme, ki se pojavljajo na ravni celotne zveze držav in tudi v posameznih nacionalnih državah.

Iz tega sledi, da se na ravni EU pojavlja vzpostavitev skupnih standardov, pri čemer pa še ni jasno, ali bo to najnižji možni skupni imenovalec ali najvišja stopnja človekovih pravic.

Izpostavil je odnos med nacionalnimi sodišči in pravom EU ter sodiščem EU v Luksemburgu, ki temelji na načelu supremacije primarnosti prava EU.

A bolj kot je EU posegala v kazensko pravo kot izjemno pomembno načelo nacionalne suverenosti, bolj se je v zadnjih letih dialog med nacionalnimi ustavnimi sodišči in sodiščem EU krepil. “To komponento mora bodoči ustavni sodnik poznati in se je zavedati, tudi v smislu predhodnih vprašanj,” podarja Erbežnik. Tu po njegovem obstaja določen manevrski prostor, da se poveča možnost postavitve števila predhodnih vprašanj ustavnega sodišča do sodišča EU.

Na  novinarsko vprašanje o potrebnem ustavnem nadzoru izvršilne veje oblasti, da ne podleže “priložnostim” za prekomerno krepitev v času krize, je dr. Erbežnik odgovoril, da epidemiološka situacija povzroča generalno vprašanje sorazmernosti v smislu omejevanja pravic, varstva človekovega zdravja in normalnega delovanja v demokratični družbi.

Po njegovem je to v SLO preveč  polemizirano v smislu neke politične delitve, ta razprava poteka v vseh državah članicah EU. Trenutno se to razmerje še vzpostavlja in še ni v celoti vzpostavljeno, saj gre za novi, še nepoznani izziv, ki zahteva dinamični odnos do človekovih pravic. Ta vprašanj se bodo vzpostavljala še naprej, poudarja.

Če bo na tajnem glasovanju v državnem zboru uspešen, bo dr. Erbežnik na US nasledil  Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija. Pahor ga je po posvetovanju z vodji poslanskih skupin prelagal izmed petih možnih kandidatov. Ob Erbežniku so kandidirali še Marjan Lekše, mag. Boštjan Pintar, dr. Rok Svetlič in mag. Marko Starman.

Erbežnik je za ustavnega sodnika neuspešno kandidiral že večkrat, a tega ni doživel kot poraza, temveč priložnost za nadaljnje zorenje do trenutka, ko bo čas pravi tudi za uspešno kandidaturo.

V predsedniški palači je danes potekala tudi predstavitev kandidature dr. Arjane Brezigar Masten za viceguvernerko Banke Slovenije.

Erbežnikova prednost evropska dimenzija
Dr. Anže Erbežnik, človek z desetletnimi izkušnjami iz nadnacionalne ravni – pomembnega odbora Evropskega parlamenta, bi, po biografiji in predstavitvi svojih pogledov sodeč, slovenskemu ustavnemu sodišču prinesel dodatno evropsko dimenzijo razumevanja prava, ki jo to, glede na nadpovprečno veliko izgubljenih tožb na ESČP, Slovenija še kako potrebuje.

Gre za razmeroma mladega, a že izkušenega pravnika sodobnih razmišljanj in zavedanj pravnih dilem, ki jih prinaša digitalna doba in postajajo tudi v pravnem smislu vse pomembnejše. Obenem pa izkazuje potrebno čut za pravice malega človeka, izgubljenega v zbirokratiziranem in zakompliciranem sistemu varovanja njegovih ustavno-pravnih pravic, ki so mu potencialno lahko, zaradi materialnih nezmožnosti in posledične nedostopnosti ustreznega pravnega varstva, tudi nedosegljive, ali pa je vsaj tako prepričan.

Če se Pahor tokrat ne bo uštel in bodo poslanci držali javno besedo, bo izpraznjeno mesto na ustavnem sodišču vendarle zapolnjeno. Kot za vse ostale ustavne sodnike pa velja, da bomo njegov doprinos k zaupanju in pravičnosti slovenskega pravosodja lahko ocenjevali po tehtnosti argumentiranja njegovih odločitev. Seveda ne po političnih, temveč kriterijih prava in varstva človekovih pravic. 

12 KOMENTARJI

  1. Upam, da bo dobil dovolj podpore v DZ ! Zasluži si jo.
    Nisem pogledal na spletu javne hiše, kakšni so “komentarji” pod tekstom o njegovi predstavitvi, če ta tekst sploh obstaja…
    Če je kandidat v redu, meni se zdi da je, potem je velika verjetnost, da je pod poročilom o predstavitvi cca 100 do 150 zaničevalnih, žaljivih, kretenskih zmerjanj s strani levih plačanih pisunov. Tako kot smo tega vajeni…
    Sem prejle za probo pogledal kaj “menijo ljudje”- seveda ne gre za ljudi, gre za plačane pisune, kar ljudem ne gre in ne gre v glavo, pa naj bo še tako očitno- o ukrepih, ki jih je sprejela vlada danes in so bili predstavljeni ob 21. uri. O šoli na daljavo od ponedeljka, pa o maskah v rdečih regijah, pa o bonih, omejitvah gibanja itd…Eno samo norčevanje , laži inžalitve. Tega ne pišejo posamezniki . To pišejo plačani pisuni, ki si izmišljajo pri vsakem tekstu nove pristope, da pač več zaslužijo.
    Poleg plačila pa najboljši- največ je med njimi novinarjev RTV-ja- NAPREDUJEJO ali pa dobijo stalno službo na RTV. Kdor bolj žali in zmerja PV ali SDS, ta dobi plačilo.
    Noben hlapec globoke države še ni ostal brez plačila !
    Ljudje , zavedajte se tega in ne polemizirajte s kreteni, ignore !
    Tudi na tem portalu je nekaj plačancev….

  2. Ker je dr. Anžeta Erbežnika evidentiral in predlagal tudi dr. Boštjan M Župančič bi lahko veliko obetal na funkciji ustavnega sodnika, še posebej, ker je večina ustavnih sodnikov imenovana na to funkcijo bolj po političnih kot po strokovnih kriterijih.

    Tudi ddr Klemen Jaklič ne bi bil več tako grozljivo osamljen.

  3. Gledede na to kdo ga je predlagal namreč nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice profesor dr. Boštjan M. Zupanč in na kateri Fakulteti je doktoriral namreč na naši kovnici kadrov, Novogoriški EPF bi težko rekli, da je človek. ki ga potrebujemo zato da bo pravosodje delovalo nepolitično.
    Menjava ene barve z drugo ne pomeni napredka na temo neodvisnosti sodstva.
    Vsekakor pa bo imel priliko, da nam dokaže nasprotno.

  4. Prosim, če uredništvo preveri tudi e-naslov komentatoja, ki se tudi prijavlja pod Peter, (in zahteva da se prijavi pod drugim psevdonimom) ker sta v gornjem primeru dva Petra, ki to nisem jaz.
    Ta dva bi me namreč očitno rada prikazala kot skrajnega levičarja, kar nisem in že po defoldu kot podjetnik ne morem biti. Ker bi potem pljuval v lastno skledo

  5. Priporočiloma obeh mednarodno uglednih profesorjev prava (nekdanjemu sodniku ESČP, prof. dr. Boštjanu M. Zupančiču, in nekdanjemu pravosodnemu ministru kraljevine Španije, prof. Juanu Fernandu Lópezu Aguilarju) velja zaupati in verjeti tudi predsedniku Pahorju, da je v predhodnih posvetovanjih s poslanskimi klubi pridobil za najnovejšega kandidata dr. Anžeta Erbežnika za ustavnega sodnika dovolj podpore med poslanci.
    Njegovo kandidaturo je javno podprl tudi prejšnji neuspešni predsednikov kandidat dr. Andraž Teršek, ki je najširšo javnost in pristojne organe oblasti utemeljeno opozoril na domnevno nedopustno pravno in demokratično blamažo v DZ RS. Nekateri izvoljeni državni poslanci naj bi namreč domnevno s pametnimi telefoni v glasovalni celici najprej nezakonito fotografirali oz. dokumentirali svojo “tajno” glasovnico z glasom “za”, potem pa naj bi brez fotografiranja na istem glasovalnem listku brez prič obkrožili še “proti” in nazadnje oddali po “tajnem glasovanju” neveljavno glasovnico oz. z njo onemogočili veljavno izvolitev prejšnjega predsednikovega kandidata za ustavnega sodnika. Kar sedem naj bi bilo nazadnje na prejšnjem glasovanju v DZ RS “neveljavnih glasovnic”, ravno dovolj, da kandidat dr. Andraž Teršek ni pridobil zadostne oz. veljavne večine.
    Kršitev tajnega glasovanja s fotografiranjem oz. slikovnim dokumentiranjem oddanih glasovnic ter naknadno še celo dodatno “popravljanje/spreminjanje/ponarejanje” dokumentiranih glasovnic je dvakratna flagrantna kršitev vseh znanih in veljavnih načel ter pravnih norm, ki veljajo za tajno glasovanje.
    Že če bi se takih nedvomno nezakonitih, neetičnih in nemoralnih “prijemov” oz. goljufij posluževali člani katerega od prostovoljnih društev in/ali organizacij civilne družbe, bi bilo tako dejanje nedopustno, sramotno in nedostojno.
    Ker pa gre za izvoljene poslance najvišjega zakonodajnega telesa v državi (DZ RS), tako rekoč najodgovornejše nosilce in protagoniste zakonodajne veje oblasti, so pa najmanjši utemeljeni sumi v tajnost njihovega glasovanja absolutno potrebni takojšnje, neodvisne, kompetentne, temeljite in neomajne preiskave, pojasnitve. Dokazane kršitve načela in veljavne prakse tajnosti glasovanja pa od vodstva DZ RS terjajo tudi javno objavljene politične in pravne sankcije proti inkriminiranim kršilcem tajnosti glasovanja ter volilnim goljufom.
    Pred naslednjimi volitvami oz. tajnimi glasovanji v parlamentu kot najvišjem zakonodajnem telesu v RS je legalno in legitimno vodstvo DZ RS s predsednikom Igorjem Zorčičem dolžno narediti vse, za uveljavitev in zagotovitev tajnosti glasovanj in tudi tajnosti ter nesledljivosti posameznih oddanih glasov.
    Kako naj bi zaupali v tajnost volitev, referendumov in drugih javnih glasovanj v RS, če očitno na osnovi najnovejših škandaloznih namigov in domnev ne moremo zaupati in verjeti niti v neoporečnost tajnih volitev v najvišjem zakonodajnem telesu aktualne oblasti v RS?

  6. Hvala uredništvo. Največji sovražnik podjetništva in nas podjetnikov je ravno Levica z velikim L.
    Če bi v Sloveniji bilo več podjetnikov, zaenkrat nas je takih , ki ustvarjamo dejansko dodano vrednost zgolj cca 200.000 proti cca 300.000 birokratov in raznih prisklednikov na proračunu ob 650.000 upokojencev bi tudi levica dobila bistveno manj glasov na volitvah.
    In imeli bi močno zmerno sredino, ki bi v opredje postavljala projekte dobre za celo državo in ne prvenstveno za tiste skupine, ki sedaj črpajo iz proračuna.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime