Kaj bi ustavnemu sodišču doprinesel dr. Anže Erbežnik

Po neuspeli kandidaturi dr. Andraža Terška, ki v tajnem glasovanju v državnem zboru ni dobil dovolj glasov, ima predsednik Borut Pahor novega kandidata za ustavnega sodnika, ponovno z večinsko obljubljeno podporo poslanskih skupin.

Gre za 44-letnega izrednega profesorja prava z Evropske pravne fakultete Nove univerze, dr. Anžeta Erbežnika, ki se je danes v predsedniški palači predstavil javnosti. 

Pri tem je pustil dober vtis in slovensko Ustavno sodišče bi na prazno mesto dobilo sodobnega, evropsko razgledanega ustavnega sodnika, ugotavljamo v komentarju uredništva. 

Profesorja kazenskega prava in svetovalca Evropskega parlamenta v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve sta za ustavnega sodnika predlagala nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice profesor dr. Boštjan M. Zupančič in predsednik omenjenega odbora EP, Juan Fernando López Aguilar, profesor za ustavno pravo in nekdanji pravosodni minister kraljevine Španije.

Kandidat je v predstavitvi najprej poudaril, da kandidaturo sprejema s ponižnostjo, kakršna priteče pretendentom za takšne visoke funkcije.

Po njegovem prepričanju so za bodočega ustavnega sodnika pomembne tri točke.

1. 
   

   Vloga sodstva kot neke vrste antisodnika v primerjavi z rednim sodstvom

   
   

Najprej, da ustavni sodnik ne sme biti še ena dodatna stopnja rednega sodstva, temveč mora biti "antisodišče" v smislu, da mora pokazati občutljivost, oz. senzibilnost, ki je mogoče redno sodstvo ni pokazalo. "Namen ustavnega sodišča je, da preseže notranjo dinamiko rednega sodstva in je še posebej občutljivo na neke vidike in argumente oseb, ki izražajo pomisleke oz. pritožbe glede človekovih pravic v nekih zadevah."

Kot pravi Erbežnik, je v času študija izkusil to logiko, ko se je v določeni fazi doktorskega študija postopek ustavil zaradi subjektivnega mnenja mentorja. In kljub temu, da je tričlanska komisija pozitivno potrdila doktorat, je moral menjati ustanovo in se je izdelava doktorata podaljšala za štiri leta.

"Iz tega vidika sem še bolj občutljiv za kršitve in neke vidike človekovih pravic in imam razumevanje za stiske in kršitve človekovih pravic posamezniku," je dejal.

2. Razumevanje sodobnega spopada med dvema paradigmama

Po Erbežnikovem mnenju je za bodočega ustavnega sodnika pomembno, da razume stanje človekovih pravic v svetu. Kot pravi, namreč poteka spopad med dvema paradigmama: paradigmo človekovih pravic in drugo paradigmo, po kateri bo svet v prihodnosti tehnološka diktatura.

Ta boj je trenutno na škodo klasične paradigme, ker bo v naslednjih letih soočen z vprašanji, kako vzpostaviti razmerje med tehnologijo in človekovimi pravicami (pravice do osebnih podatkov, pravice do zasebnosti itd.), da bo bistvo demokratične družbe, ki verjame v človekove pravice, še ostalo.

Erbežnikovo osebno opazovanje sveta pritrjuje tezi, ki jo je razvila ameriška politična teoretičarka in filozofinja Hannah Arendt, češ da zlo ne obstaja kot nek globalni zli načrt, temveč zlo izide iz neke banalnosti, iz lastnih egoizmov, samovšečnosti, narcisoidnosti in podobno.

Zaradi tega mora vsak kot ustavni sodnik preseči in dati poudarek res na pravicah posameznika, meni dr. Erbežnik. Bodoči ustavni sodnik mora biti občutljiv na socialno komponento v smislu enakosti ljudi pred zakonom.

"Najbolj me razjezi neenakost pred zakonom. Vsi smo enaki pred zakonom in imamo pravico do pravnih sredstev in enakih pravic," poudarja kandidat.  Ena temeljnih pravic je dostop do sodišča, ki jo mora imeti zagotovljeno vsak, ne glede na materialno stanje, da predstavi svojo stvar in sprejme odločitev. Tu vidi pomembno vlogo ustavnega sodišča v tem sistemu.

Kljub pregovorni obremenjenosti ustavnega sodišča s številom primerov je dr. Erbežnik zadržan, da bi se zaradi tega zamejil dostop do US. Saj na način kot deluje sedaj, omogoča na relativno enostaven in tudi poceni način kontakt med ustavnim sodiščem in državljanom, kar je vredno ohraniti. Pravni interes bi se po njegovem lahko celo tolmačil še širše.

3. Vloga in položaj Slovenije v širšem evropskem prostoru

Bodoči ustavni sodnik mora razumeti vlogo Slovenije v Evropski uniji in razumeti razmerje med slovenskimi in evropskimi organi, ker pravo Evropske unije ni nekaj, kar je padlo z neba, temveč lahko sodstvo v neki nacionalni državi soustvarja, poudarja kandidat za ustavnega sodnika.

Sam kot specialist za kazensko pravo izpostavlja, da je to področje, kjer država najprej pokaže svoj resnični obraz in pripadnost človekovim pravicam. Kazenski pravnik ima po njegovem posebej razvito občutljivost za človekove pravice.

Po njegovem prepričanju se na podlagi kazenskega prava Evropske unije lahko hitro zazna morebitne anomalije-probleme, ki se pojavljajo na ravni celotne zveze držav in tudi v posameznih nacionalnih državah.

Iz tega sledi, da se na ravni EU pojavlja vzpostavitev skupnih standardov, pri čemer pa še ni jasno, ali bo to najnižji možni skupni imenovalec ali najvišja stopnja človekovih pravic.

Izpostavil je odnos med nacionalnimi sodišči in pravom EU ter sodiščem EU v Luksemburgu, ki temelji na načelu supremacije primarnosti prava EU.

A bolj kot je EU posegala v kazensko pravo kot izjemno pomembno načelo nacionalne suverenosti, bolj se je v zadnjih letih dialog med nacionalnimi ustavnimi sodišči in sodiščem EU krepil. "To komponento mora bodoči ustavni sodnik poznati in se je zavedati, tudi v smislu predhodnih vprašanj," podarja Erbežnik. Tu po njegovem obstaja določen manevrski prostor, da se poveča možnost postavitve števila predhodnih vprašanj ustavnega sodišča do sodišča EU.



Če bo na tajnem glasovanju v državnem zboru uspešen, bo dr. Erbežnik na US nasledil  Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija. Pahor ga je po posvetovanju z vodji poslanskih skupin prelagal izmed petih možnih kandidatov. Ob Erbežniku so kandidirali še Marjan Lekše, mag. Boštjan Pintar, dr. Rok Svetlič in mag. Marko Starman.

Erbežnik je za ustavnega sodnika neuspešno kandidiral že večkrat, a tega ni doživel kot poraza, temveč priložnost za nadaljnje zorenje do trenutka, ko bo čas pravi tudi za uspešno kandidaturo.

V predsedniški palači je danes potekala tudi predstavitev kandidature dr. Arjane Brezigar Masten za viceguvernerko Banke Slovenije.