K zdravniku zasebniku nič več samoplačniško. Vas to moti?

Vir foto: storyblocks
Živim v kraju, kjer smo se že davno tega navadili, da imamo zasebno splošno ambulanto, ki kljub zoprnim korona varovalnim ukrepom dobro skrbi za zdravje prebivalstva.


Posnetek komentarja Milene Miklavčič je na voljo na koncu prispevka.




Tudi o državnem zdravstvu ne moremo reči žal besede. V družini imamo bolnika, ki dnevno obiskuje Onkološki inštitut zaradi obsevanj in vsakič, ko se vrne domov, pove, da tako prijaznega osebja, kot jih sreča tam, ni srečal nikjer drugje.

Kljub temu se zelo upravičena kritika z dolgoletno ponavljajočo tradicijo skriva v drobnem tisku.

Ker je omenjeni imel to "smolo", da je zaradi bolezni veliko hodil okoli zdravnikov, se je najpogosteje pritoževal zaradi neorganiziranosti in čakalnih vrst. V napotnici je, denimo, pisalo, naj se zglasi na pregled ob 8.50. Ko je vstopil v čakalnico, je bila ta nabito polna. Prvič zato, ker zdravnik sploh še delati ni začel, drugič pa zato, ker je bilo ob isti uri naročenih vsaj še deset pacientov.

Povsem drugače je bilo, ko ga je na pregled naročil zasebnik - ortoped. Ura: 7.35. Niti minuto prej niti minuto kasneje, do sekunde natančno so se odprla vrata v ordinacijo! »Če ne bi doživel na lastni koži, ne bi mogel verjeti!« je še dolgo po tem "prijetnem in neverjetnem dogodku" razlagal vsem, ki so ga hoteli poslušati. Tudi občutek, da se v zasebni ambulanti usedeš na novejše stole in ne na tiste, ki so doživeli že čase okoli leta 1965, je prav božajoč. Sploh v primeru, če pregled plača zavarovalnica.

V zadnjem času se o zapletih okoli državnega in zasebnega zdravstva veliko pogovarjamo. Čeravno se včasih zdi, da je zasebno zdravstvo nekakšen državni sovražnik številka ena, imamo povsod po Sloveniji ogromno zasebnih ambulant družinske medicine s koncesijo. Večina med njimi je spremenila status malodane neopazno, tako da pacienti spremembe niti opazili niso, kar je čisto prav. Vse, kar bolniki potrebujemo, je dober servis, ki ga plača zavarovalnica, komu mar za podrobnosti!
Vse, kar bolniki potrebujemo, je dober servis, ki ga plača zavarovalnica, komu mar za podrobnosti!

Ne znam pa si razložiti, zakaj je odnos do zasebnega zdravstva še zmeraj enak kot pred 50 leti. Prepričanje, da zasebni zdravnik zgolj izkorišča bolnika in bogati na njegov račun, je prisotno malodane na vsakem koraku.

Da je res tako, priča tudi anketa, ki jo je za Delo nedavno tega opravila Mediana. Skoraj polovici od 712 vprašanih se zdi nesprejemljivo, da bi v aktualni situaciji, ko nam meša štrene Covid19, čakalne vrste pod enakimi pogoji kot javni izvajalci zdravstvenih storitev, skrajševali tudi zasebni izvajalci.

Nekateri so sicer trdili, da so podatki privlečeni za lase, a so se zmotili. Kar realni so!

Razredni sovražnik


Nasprotniki, tako na socialnih omrežjih kot v realnem življenju, so si edini, da zasebniki predstavljajo nekakšnega razrednega ''sovražnika'', proti kateremu se je treba boriti z vsemi silami. Se le-ti sploh zavedajo, da z nasprotovanjem pljuvajo v lastno skledo?

Pa bo treba nekaj storiti! In to čim prej! V ponedeljek popoldne je dr. Federico V. Potočnik preko twiterja sporočil, da je za njim dvaintrideseturno dežurstvo, v torek, v jutranjih urah, pa je bil znova v službi. Na oddelku, na katerem deluje, se je s koronavirusom samo ta teden okužilo 14 medicinskih sester, med okuženimi so tudi trije zdravniki. Bomo sedeli križem rok in dopustili, da "državno" medicinsko osebje obleži zaradi izčrpanosti?

Kdo nas bo zdravil potem? Se bomo zanašali na dohtarje, kot so razno razni potrči ali pa na takšne, kot je dr. Figelj, ki je nekoč med drugim dejal: »Saj ti starostniki bi tudi sicer zelo kmalu umrli.«

Bojim se pomisliti, koliko je tistih, ki razmišljajo podobno kot poslanec Levice, Miha Kordiš, ki je v ponedeljek v državnem zboru veliko skupino zasebnih zdravnic in zdravnikov javno označil za mazače.

Dr. Blaž Mrevlje je do slovenskega zdravstva že vrsto let zelo kritičen. Opozarja nas, da se bodo kapacitete za namestitev bolnikov že našle. Žal pa ne bo kadra.

»Šolanje traja več let. Zakaj pa so nekateri ušli v tujino, pa vprašajte kompanjone, ki so 30 let ščitili organiziran kriminal v zdravstvu!« Trdi namreč, da državno zdravstvo, takšno, kot je, na leto pokrade okoli 400 milijonov iz davkoplačevalskih žepov! Nam je ob tej gromozanski številki lahko vseeno?

Če smo odločno proti zasebnemu zdravstvu, pa smo "zasebnemu zdravilstvu" zelo naklonjeni!

Zneski, ki jih porabimo zanje in za njihovo "naravno kemijo", gredo v milijone! Koliko jih je, ki, podobno kot Štefka, vzamejo celo kredit, da jo lahko zdravilec zdravi preko telefona?

Po nekaterih ocenah, ki jih navaja lekarniška zbornica, smo, po drugi strani, samo predlani za zdravila brez recepta porabili več kot 50 milijonov. Vsaj toliko pa porabimo še za "zdravila", mazila in podobno, ki jih naročamo preko spleta.

Zanimivo pa je še nekaj: nikomur se ne zdi škoda denarja, ko gre ta v privat žepe privat veterinarjev. Je človek manj vreden od živali? Mora imeti hišni ljubljenček boljšo in dražjo zdravstveno oskrbo kot njegov lastnik?

Državno zdravstvo je še ena zadnjih "sirot Jeric", ki so nam ostale iz socializma. Že zdavnaj bi ga morali posodobiti, uporabniki bi že zdavnaj morali doseči, da lahko sami izbiramo zdravnika, ne glede na to, ali ima ta državni ali zasebni status. Logično bi moralo biti, da bi zavarovalnica plačevala tako ene kot druge račune.

Za vse večne čase bi si morali zapomniti besede dr. Simona Podnarja: »Javno zdravstvo je to, da so ljudje zavarovani in gredo k zdravniku bodisi v državni zdravstveni dom ali bolnišnico bodisi k zdravniku zasebniku, ne da bi morali za to dodatno plačati.«

Sodelujte v anketi o spoštovanju ukrepov za zajezitev novega koronavirusa

Vabimo vas k izpolnitvi naše anonimne ankete o vašem odnosu do ukrepov za zajezitev COVID-19 in njihovem spoštovanju

Create your own user feedback survey

Rezultate ankete bomo na Domovini objavili konec tedna.





Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike