Aplikacijo #OstaniZdrav si je preneslo približno 152.000 Slovencev, s čimer smo daleč za uporabniki nemške ali angleške aplikacije, a pred Francozi in Hrvati. Uporaba aplikacije je v Sloveniji, kljub zaostrovanju epidemiološke slike, še vedno politično vprašanje. Uporablja jo bistveno več volivcev koalicije kot opozicije.
A uporaba aplikacije je varna in čeprav sama ne bo ustavila okužb, bo pomagala k zajezitvi njihovega širjenja, še posebej zdaj, ko je okužb že toliko, da NIJZ ne obvešča več stikov potrjeno okuženih.
V primeru uporabe pa to lahko naredi aplikacija. Kot je pokazala naša anketa, jo zavračajo predvsem volivci leve opozicije, zato bi poziv predsednikov teh strank k namestitvi precej pripomogel. A kljub temu, da so k njeni porabi pozvali številni znani levičarji, na čelu z bivšo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, Šarec, Fajonova, Mesec in Bratuškova trmasto molčijo.
O smiselnosti neutemeljenega širjenja strahu pred nadzorom in njegovih posledicah razmišljamo v komentarju uredništva.
Z naraščanjem števila okuženih s covid-19 se je povečalo tudi število uporabnikov aplikacije #OstaniZdrav. Po podatkih vlade si je aplikacijo preneslo skoraj 152.000 uporabnikov pametnih mobilnih telefonov, kar predstavlja 12,5 % uporabnikov mobilnih telefonov oz. 7,2 % vseh prebivalcev Slovenije.
Število uporabnikov narašča, a smo še daleč za Nemčijo
Po podatkih statističnega urada, naj bi bilo uporabnikov mobilnih telefonov 73 % prebivalcev v starosti med 16 in 74 let. Uporabnikov pametnih telefonov naj bi tako pri nas bilo približno nekaj več kot 1.200.000 ljudi v tej starostni skupini.
Število uporabnikov pa narašča. Samo v zadnjih treh dneh si je aplikacijo preneslo 5000 novih uporabnikov. S porastom števila uporabnikov in števila okuženih pa narašča tudi število TAN kod. Včeraj so izdali 172 omenjenih kod, še v petek je bilo teh »le« 74.
TAN koda je 10-mestna številka, ki jo uporabniku aplikacije #OstaniZdrav generira NIJZ, v primeru, da se je na testiranju izkazal za pozitivnega na covid-19. Uporabnik ima 3 ure časa, da kodo vnese v aplikacijo, če se za to odloči. Vnos kode zaenkrat še ni obvezen. Po preteku časa koda ni več veljavna. V primeru vnosa se uporabnikom, ki so bili z okuženo osebo v stiku v zadnjih 14 dneh izpiše opozorilo o stiku ter ravni tveganja (glede na čas izpostavljenosti stika)
Bistveno uspešnejša pri prepričevanju prebivalstva, naj si prenese aplikacijo za sledenje stikom okuženih, sta Združeno Kraljestvo in Nemčija. Angleško aplikacijo si je preneslo že 16 milijonov uporabnikov, kar predstavlja skoraj četrtino prebivalstva. Podoben uspeh ima tudi nemška aplikacija, po kateri je narejena tudi slovenska. 19,3 milijona oz. 23 % Nemcev si je preneslo aplikacijo za sledenje stikom okuženih s covid-19. To je denimo bistveno več od slovenskih 7,2%
A imajo nekatere države tudi večje težave pri prepričevanju prebivalcev, naj si namestijo aplikacijo. Francosko zdravstveno ministrstvo že pripravlja novo aplikacijo, ki naj bi izšla 22. oktobra, aktualno si je naložilo le 2,4 milijona Francozov oz. približno 4 % vseh prebivalcev. Tudi na Hrvaškem je v začetku septembra aplikacija Stop covid imela nekaj več kot 50.000 uporabnikov, do danes še niso presegli številke 100.000, čeprav je Hrvatov približno dvakrat toliko kot Slovencev.
Večina očitkov je neutemeljenih, a se je strah razširil celo do Sveta Evrope
Glede aplikacije je bilo slišati različne očitke, največji prav glede sledenja državljanom. Nekateri posamezniki in skupine so uspeli celo prepričati Svet Evrope, da je Slovenijo opozoril glede zaščite podatkov pri aplikaciji.
Na vladi opozarjajo, da se poročilo v nekaterih delih nanaša na spletno stran COVID-19 Vsak človek šteje, ki ni postavljena s strani vlade. Avtorji tiste strani so zbirali tudi EMŠO številke ljudi, kar je bilo z vidika varovanja osebnih podatkov sporno, zato so pridobivanje teh podatkov umaknili, podatke pa zbrisali.
Aplikacija #OstaniZdrav nikjer ne beleži lokacije uporabnikov in nobenih podatkov ne zbira centralizirano, sploh pa ne zbira osebnih podatkov. Stiki uporabnikov se zaznavajo na telefonih uporabnikov.
Tudi nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT in nekdanja infromacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ocenjujeta, da je za osebne podatke uporabnikov aplikacije #OstaniZdrav dobro poskrbljeno in da ne more priti do zlorab. Musarjeva je bila v začetku sprejemanja do aplikacije sicer kritična, vendar je kasneje ocenila, da je aplikacija, narejena po nemškem modelu zagotovo varna.
Nameščanje aplikacije še vedno precej odvisno od politične pripadnosti
Veliko Slovencev pa so od uporabe aplikacije odvrnili voditelji leve opozicije, ki so bili do nedavnega do uporabe aplikacije močno skeptični. Ob nastanku aplikacije je nekaj časa celo veljalo, da je (ne)uporaba aplikacije celo neke vrste referendum o podpori vladi.
V anketi med bralci Domovine se omenjen odnos do aplikacije še vedno kaže, čeprav v zadnjem času narašča tudi število podpornikov opozicije, ki se zavedajo, da je vrag odnesel šalo in so aplikacijo sami tudi namestili. Zavedamo se, da gre za anketo med bralci Domovine, ne med splošno populacijo, a rezultati so vseeno zelo povedni.
Med volivci koalicijskih strank (SDS, NSi, SMC in DeSUS) si je aplikacijo že naložilo 57 % vprašanih, nadaljnih 26 % si jo namerava naložiti, 7,2 % pa ne uporablja pametnega telefona. Takšnih, ki si aplikacije ne nameravajo namestiti je manj kot 9 %.
Aplikaicja #Ostani zdrav med volivci strank vladne koalicije
Med volivci strank leve opozicije (LMŠ, SD, Levica in SAB) aplikacijo uporablja le četrtina, približno toliko je še ne uporablja, a si jo namerava namestiti, medtem ko si je 40 % sploh ne namerava namestiti.
Aplikaicja #Ostani zdrav med volivci strank leve opozicije.
Neopredeljeni, oziroma tisti, ki ne bi volili, so nekje vmes, a bližje strankam leve opozicije v odnosu do aplikacije. Medtem ko si je 26 % že namestilo aplikacijo, si jo 28 % to še namerava storiti, 36,5% pa si aplikacije ne namerava namestiti.
Aplikaicja #Ostani zdrav med neopredeljenimi volivci.
Voditelji leve opozicije - poleti glasni nasprotniki aplikacije, zdaj pa tiho
Odnosu do aplikacije botruje tudi negativna kampanja, ki so jo voditelji omenjenih strank v javnosti izvajali proti aplikaciji. Predvsem v času poletja so ustvarjali občutek strahu pred vohunjenjem, zaščito osebnih podatkov oz. strahu pred aplikacijo na splošno.
S povečevanjem števila okužb so negativni glasovi opozicijskih voditeljev sicer opazno potihnili, nihče od njih pa državljanov ni pozval, da bi si aplikacijo namestili, tako da lahko sklepamo, da svojega stališča niso spremenili, le da ga trenutno ni najbolj »oportuno« javno razglašati. Vsem predsednikom strank leve opozicije smo poslali tudi vprašanje, če so si sami namestili aplikacijo #OstaniZdrav, vendar so naše vprašanje zaenkrat ignorirali.
Na podobno vprašanje portala Siol so odgovorili v stranki SAB, kjer so povedali, da si njihovi poslanci aplikacije ne bodo namestili. Predsedniki preostalih strank leve opozicije odgovora niso dali niti Siolu. Aplikacijo so medtem naložili vsi štirje predsedniki (države, vlade, državnega zbora in državnega sveta) ter vsi poslanci poslanskih skupin SDS, Desus in SNS.
Do aplikacije #OstaniZdrav je bil precej bolj naklonjen od morebitnih koalicijskih partnerjev tudi izbranec leve opozicije za mandatarja, Jože P. Damijan, čeprav je do vlade še vedno kritičen.
NIJZ je medtem danes po SMS sporočilu znova pozval državljane, da si aplikacijo namestijo.
KOMENTAR: Peter Merše
Čez poletje aplikacijo zlorabljali kot orožje političnega boja, zdaj ne premorejo državotvornosti
Čez poletje, ko je vlada izdala aplikacijo #OstaniZdrav in je bilo okužb sorazmerno malo, so bili politiki leve opozicije, polni kritik in sajenja strahu pred aplikacijo. Tudi v osrednjih medijih, na čelu z RTV, smo v glavnem gledali in poslušali o nevarnosti zlorab osebnih podatkov. Zdaj, ko nam grozi ponovno popolno zaprtje, so kritični glasovi do aplikacije sicer potihnili, vladi pa očitajo, da na epidemijo države ni pripravila.
Čeprav se lahko strinjamo, da bi se med poletjem na marsikaj resnično pripravili bolje (denimo priprava šolskega sistema), pa je povsem neokusno, da vladi to očita opozicija, ki z vsakim svojim dejanjem vladajočim meče polena pod noge. Tudi pri omejevanju epidemije.
S kančkom državotvornosti bi svoje podpornike pozvali, naj si naložijo aplikacijo in tako pomagajo pri sledenju okužb. Lahko bi (vsaj za čas najhujšega širjenja virusa) z ulic pozvali tudi svoje protestnike.
Lahko bi. Pa niso. Niso niti odgovorili, ali aplikacijo za sledenje stikom zdaj uporabljajo sami. Glede na to, da verjetno Google zemljevide, iskalnik in socialna omrežja, prav tako pa kopico drugih aplikacij, ki vse po vrsti predstavljajo večji vdor v zasebnost in potencialno zlorabo osebnih podatkov kot #OstaniZdrav uporabljajo, morebitna neuporaba ni iz strahu pred sledenjem.
Gre za politiko. Vsaj na vrhuncu epidemije bi se lahko tega vzdržali. A nekateri tega očitno ne zmorejo. Uporaba aplikacije #OstaniZdrav je v resnici eden tistih ukrepov, ki ga najlažje izvajamo vsi uporabniki mobinih telefonov.
Plus za nekdanjo informacijsko pooblaščenko, a toliko večji minus za njeno naslednico na tej odgovorni in vplivni funkciji in za ljudi s tega zaščitniškega državnega urada, ki so v vseh javnih nastopih dosledno ščuvali in hujskali ljudi proti uporabi aplikacije ter dosledno razpihovali nezaupanje in strah pred neštetimi domnevnimi nevarnostmi vladnih ukrepov in priporočil.
Smešili so se celo tako (namreč informacijski pooblaščenci), da so odkrito povedali, da aplikacije sicer še ne poznajo, ampak .... o njej in o tistih, ki jo skušajo ponuditi v pomoč državljanom RS, le vse najslabše.
Pa to sploh ni edini primer, ko so "strokovnjaki" odkrito povedali, da nečesa (še) ne poznajo, v naslednjem stavku pa prav to naduto pokroviteljsko - odsvetovali.
Spomnimo se samo-kandidiranega morebitnega premiera vlade RS prof. dr. Jožeta P. Damijana, ki je Marcelu Štefančiču najprej odkrito povedal, da "papirja" z delitvijo evropskih sredstev za naslednje srednjeročno obdobje (še) ni videl, potem pa sta družno s pokroviteljskim Štefančičem "poznavalsko" in sistematično zniževala in rezala in banalizirala domnevni delež za RS od dobrih 10 milijard na domnevno bagatelni znesek, pa še ta menda manjši od našega letnega prispevka v proračun EU.
Podobno se je pred časom o "papirju", ki ga nikoli ni videl, v Odmevih pokroviteljsko in vseznalsko razgovoril prof. dr. Rajko Pirnat.
Nasploh je vse pogostejša praksa naših medijev, da vabijo k "ekspertnim" mnenjem ljudi, ki o določeni temi vedo čim manj in ki so zaradi tega toliko bolj zgovorni in pripravljeni pokroviteljsko "soliti pamet" domnevno še hujšim nevednežem od sebe.
Saj vemo: "Boj se človeka, ki je prebral samo eno knjigo! Saj ta misli, da ve vse!"
3 komentarjev
Alojzij Pezdir
Plus za nekdanjo informacijsko pooblaščenko, a toliko večji minus za njeno naslednico na tej odgovorni in vplivni funkciji in za ljudi s tega zaščitniškega državnega urada, ki so v vseh javnih nastopih dosledno ščuvali in hujskali ljudi proti uporabi aplikacije ter dosledno razpihovali nezaupanje in strah pred neštetimi domnevnimi nevarnostmi vladnih ukrepov in priporočil.
Smešili so se celo tako (namreč informacijski pooblaščenci), da so odkrito povedali, da aplikacije sicer še ne poznajo, ampak .... o njej in o tistih, ki jo skušajo ponuditi v pomoč državljanom RS, le vse najslabše.
Pa to sploh ni edini primer, ko so "strokovnjaki" odkrito povedali, da nečesa (še) ne poznajo, v naslednjem stavku pa prav to naduto pokroviteljsko - odsvetovali.
Spomnimo se samo-kandidiranega morebitnega premiera vlade RS prof. dr. Jožeta P. Damijana, ki je Marcelu Štefančiču najprej odkrito povedal, da "papirja" z delitvijo evropskih sredstev za naslednje srednjeročno obdobje (še) ni videl, potem pa sta družno s pokroviteljskim Štefančičem "poznavalsko" in sistematično zniževala in rezala in banalizirala domnevni delež za RS od dobrih 10 milijard na domnevno bagatelni znesek, pa še ta menda manjši od našega letnega prispevka v proračun EU.
Podobno se je pred časom o "papirju", ki ga nikoli ni videl, v Odmevih pokroviteljsko in vseznalsko razgovoril prof. dr. Rajko Pirnat.
Nasploh je vse pogostejša praksa naših medijev, da vabijo k "ekspertnim" mnenjem ljudi, ki o določeni temi vedo čim manj in ki so zaradi tega toliko bolj zgovorni in pripravljeni pokroviteljsko "soliti pamet" domnevno še hujšim nevednežem od sebe.
Saj vemo: "Boj se človeka, ki je prebral samo eno knjigo! Saj ta misli, da ve vse!"
Jože Kržič
Pa kaj se je tem levičarjem čisto utrgalo?
Rajko Podgoršek
O Nataši Pirc Musar imam velikokrat zelo deljena mnenja. Toda tokrat je vseeno pozitivno presenetila.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.