Južnokitajsko morje ponovno poligon za merjenje moči v regiji. Zakaj je ohranitev vpliva ključna za Kitajsko?

vir: freepik.com

Južnokitajsko morje, najpomembnejše in najnevarnejše vodno območje na svetu v 21. stoletju, saj okoli tega morja obstaja sedem različnih sil. Kitajska, Tajvan, Vietnam, Filipini, Malezija, Indonezija in Brunej. Vse te države se ostro ne strinjajo glede svojih konkurenčnih pomorskih zahtevkov na tem območju.

Pomorske zahteve vseh štirih držav v Južnokitajskem morju se prekrivajo s pomorskimi zahtevami ostalih treh držav na vsaj eni drugi lokaciji. Ljudska republika Kitajska zase npr. zahteva skoraj celotno morje.

Konvencija Združenih narodov

Po mnenju Washingtona so tukajšnje meje v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982.

Mednarodno pravo, ki ga na splošno sprejema večina drugih držav na svetu in po katerem bi morske meje v Južnokitajskem morju običajno izgledale približno takole: 12 milj teritorialnih voda, ki se raztezajo od obale vseh držav, in 200 morskih milj izključnih ekonomskih con, ki se raztezajo prek odprtega oceana, po katerem lahko katera koli mornarica kadar koli pluje brez kakršnega koli dovoljenja.

Kitajci so začeli hitro graditi povsem nove otoke v morju, ki jih pokrivajo pomorske in letalske baze, opremljene z najsodobnejšo ognjeno močjo.

Medtem so tudi Združene države kljub vsem kitajskim opozorilom nadaljevale s svojimi pomorskimi in zračnimi patruljami. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so kitajske ozemeljske zahteve v tem morju preveč ambiciozne, smešne ali celo brezobzirne, njihove zahteve dejansko izhajajo iz strahu Pekinga pred največjo geopolitično šibkostjo, ki pesti celotno strateško razmišljanje sodobne kitajske države.

Malaška ožina

Malaška očina, strateška vrata med Tihim in Indijskim oceanom, med Malajskim polotokom na severu in indonezijskim otokom Sumatra na jugu. Ta naravna točka zožanja je geografsko najkrajša možna pot za kontejnerska in tovorna plovila, ki potujejo po morju med Evropo, Bližnjim vzhodom in Afriko na eni strani ter vzhodno Azijo na drugi strani. Zaradi velike koncentracije trgovskega blaga, ki teče skozi razmeroma ozko ožino, se pojavljajo pomisleki o njeni ranljivosti kot strateške kontrolne točke. Pogosto se navaja, da se letno prek Južnokitajskega morja prepelje za 5,3 bilijona dolarjev blaga, od tega 1,2 bilijona dolarjev za trgovino z ZDA.

Morda pa je najbolj pomembno, da ti trgovinski tokovi običajno vključujejo tudi približno 15 milijonov sodov nafte na dan in približno tretjino vsega utekočinjenega zemeljskega plina. Kitajska in Japonska, ki sta drugo oziroma tretje največje svetovno gospodarstvo, sta odvisni od tega edinega preliva za kar 80% vsega uvoza nafte, ki prihaja predvsem iz Irana.

Arabske države okoli Perzijskega zaliva pa izvažajo nafto, ki je za Kitajsko še posebej pomembna, saj uvožena nafta iz tujine predstavlja 75% celotne kitajske porabe nafte, kar na koncu pomeni, da približno 60% celotne kitajske oskrbe z nafto poteka samo skozi to ožino.

Potencial za geopolitični zaplet

Zaradi teh dejstev se pojavlja precej očitna težava. Če bi Malaški preliv za dalj časa ovirali ali blokirali, bi se celotno kitajsko gospodarstvo in družba v bistvu sesula, če bi to trajalo dovolj dolgo. To pa zato, ker preprosto ni dovolj dobrih geografskih alternativ za kitajski uvoz energije in izvoz izdelkov, ki bi potovali po drugih možnih pomorskih trgovinskih poteh.

Dostop do kitajske vzhodne obale in z nje bi se moral preusmeriti okoli Sumatre in prečkati katero koli od številnih drugih točk, ki jih je mogoče zlahka blokirati ali zadušiti.

Zato je leta 2003, le nekaj mesecev po tem, ko so Združene države Amerike napadle z nafto bogato državo Irak, takratni kitajski predsednik Hu Jintao opozoril na tako imenovano kitajsko dilemo, na tveganje, da bi nekatere sovražne tuje sile, kot so Združene države Amerike, Indija, Avstralija ali druge, lahko blokirale ožino in zlahka prekinile ključne naftne povezave Kitajske za oskrbo z energijo in tako zadušiti Peking.

Podreditev Tajvana pod neposredno vladavino Pekinga

Dolgoletna politika Pekinga je, da Tajvan ni neodvisna država, ampak le uporniška kitajska provinca. Tajvan je seveda v vseh pogledih dejansko neodvisna država v skoraj vseh možnih pogledih, razen v imenu. To pa zato, ker Peking že leta izrecno poudarja, da bo, če bi Tajvan kdaj uradno naredil korak v smeri popolne razglasitve neodvisnosti in se ločil od Kitajske, brezpogojno uporabil vojaško silo in celo začel vojno, da bi to preprečil.

Peking se zaveda, da bi v primeru, če bi diplomacija spodletela in bi bil pripravljen na vojno in napad na Tajvan preko Tajvanske ožine, to verjetno pomenilo tudi vojno proti največjemu zagovorniku in podporniku Tajvana, Združenim državam Amerike. V tem primeru bi ameriška mornarica skoraj zagotovo vsaj poskusila blokirati Malaško ožino, da bi kitajski vojski in družbi odvzela ključne zaloge.

Vojske delujejo na nafto in po tem scenariju bi bilo 80% kitajskega uvoza nafte nenadoma blokiranega. Pekingu bi začela teči ura. Kitajska nadzoruje eno največjih strateških rezerv nafte na svetu. Toda tudi te zaloge ob polni zmogljivosti zadoščajo le za približno 90 dni običajne porabe.

To na koncu pomeni, da ima Peking prvi dan blokade Malaške ožine na voljo le dve možnosti: ali se takoj podredi ameriškim zahtevam po miru in se umakne od invazije v zameno za ponovno odprtje oskrbovalnih poti, ali dramatično razširi obseg vojne in neposredno napade ameriško mornarico, da bi prekinil blokado.

Rožljanje z orožjem

Kitajski vojaški proračun se je v zadnjem času povečal za več kot šestkrat, če uporabimo najnovejše primerjalne številke. Kitajski vojaški proračun zdaj znaša približno 240 milijard dolarjev na leto, kar je več, kot je Sovjetska zveza porabila za svojo vojsko na vrhuncu hladne vojne konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, tudi če ga danes prilagodimo inflaciji. Medtem ko jih Združene države Amerike porabijo več kot trikrat toliko, in sicer približno 850 milijard dolarjev na leto ali približno 70% tega, kar so porabile v času hladne vojne.

Medtem Kitajska agresivno vlaga v številna pomorska in zračna oporišča, zgrajena iz ničesar na majhnih koralnih atolih v samem Južnokitajskem morju, kar njenim ladjam in letalom omogoča bližino Malaškega in Tajvanskega preliva, doseg v Diego Garcia, Guam, Okinawo, Pearl Harbor in na zahodni obali Združenih držav.

Infographic: Then & Now China's Military Modernization | Statista

Zato se zdi, da je Kitajska tako agresivna pri uveljavljanju svojih ambicioznih ozemeljskih zahtev do Južnokitajskega morja, saj gradi vse te otoške baze, da bi zaščitila svoj dostop do Malaškega preliva in zagotovila, da bodo njene ključne morske poti za uvoz in izvoz ostale odprte tudi med veliko mednarodno krizo.

Toda morda največji način, s katerim Peking poskuša rešiti svojo dilemo v Malaki, ni povečana pomorska moč, temveč povečane metode, s katerimi že tisočletja v državo dovažajo energijo iz tujine. Blago je potovalo po evrazijski celini med Kitajsko in Zahodom prek obsežnih gorskih, puščavskih in stepskih območij po tako imenovani svileni cesti.

Po tej starodavni trgovski poti so kitajski izumi, kot sta papir in smodnik, prodrli na zahod. Zdaj, v sodobnem 21. stoletju, poskušajo Kitajci oživiti isto idejo starodavne svilene poti iz preteklosti za potrebe Pekinga v zvezi z energijo, prevozom in izvozom v sedanjosti. Imenujejo jo pobuda Pas in cesta (Belt and Road Initiative ali BRT), o čemer smo že pisali v tem članku.

10 komentarjev

  1. Opomnim naj, da je carsko ruski plemič Aleksandr BUBNOV, visok mornariški častnik carske vojne mornarice , med VOJNAMA, V 1930. LETIH OBJAVIL VRSTO STROKOVNIIH KNJIG O VOJAŠKI POMORSKI STRATEGIJI
    – TUDI ZA Pacifik.
    Ter knjigo PROBLEM BOSPORJA – LETA 1935 – KO JE BIL PREDAVATELJ na Kraljevi mornariški akademiji v Dubrovniku. Po 2. sv. vojni je z družino živel v Kranju – zato sem ga videval. L.R. Janez KK

    • No, družina gospoda Bubnova so bili carski emigranti. Ker bi jih pripadnike-ljudi iz ožjega carskega kroga – kar pomorili kot so družino carja Nikolaja II.
      Med vojnama je ta družina živela v Dubrovniku, po 2. vojni pa v Kranju, kjer so jih naselili KRANJ-TITOISTI v polovico vile KR industrialca.
      Žena gospoda Bubnova – gospa Jelizaveta – plemkinja iz ASTRAHANA nas je – nas zainteresiran – učila RUSČINO, ki je meni lep jezik, če ga govori OK ženska.
      Gospa Jelizaveta je bila moj vVIR verodostojnih info o zgodovini RUSIJE in o KOZAKIH,, ki jih je sovražila – enako kot boljševike.
      Ti prepisuješ iz WIKIPEDIJE, MOJ VIR SO PA ORIGINAL CARSKI RUSI.
      To je velika razlika, mar ne ? Janez KK.

      • Skratka: gospod A. Bubnov se je udeležil tudi japonsko- rusko carske pomorske bitke pri CUŠIMI leta 1905, ki je bila katastrofalen poraz carske mornarice in jo je ranjen preživel. Njegove knjige o pomorskem vojevanju so gotovo – še vedno zanimive.
        Današnji čas je seveda drugačen,, a nedvomno imajo največ izkušenj in zmag na Pacifiku – ZDA, še iz 2. vojne. L.r. Janez KK

      • Ti prepisuješ iz WIKIPEDIJE, MOJ VIR SO PA ORIGINAL CARSKI RUSI.
        To je velika razlika, mar ne ?
        ***
        Če bi imel najmanjši pojem o zgodovini in njeni znanstveni metodi, bi vedel, da so za zgodovinarje najmanj verodostojni viri pričevanja ljudi. Ljudje pozabljajo, dodajajo, si izmišljujejo – kot ti na primer. Zato dajo zgodovinarji na izjave ljudi zelo malo. Ko človek bere tvoje klobase brez repa in glave, je popolnoma jasno, zakaj. Kar za zgodovino kot znanost šteje, so dejstva, objektivna dejstva, ki so v novejši zgodovini največkrat v obliki pisanih virov, v zgodnejši zgodovini pa artefaktov.

  2. Bogdaj . dober dan vsem.
    Će si iskren – boš – da tisto NEZANESLJIVOSTI POSAMEZNIKOV kot vira zgodovinskih podatkov – velja predvsem za tebe osebno :
    ves čas ponavljaš kot en PAPAGAJ – tisto, kar se je izmislil oz. se je zlagal oz. propagandno sovražno govori – diktator Putin.
    Če bo Putin rekel, da KRAVE LETAJO PO NEBU –
    bodo zate – pač – krave letale po nebu.
    Zakonca Bubnov sta bila prava stara ruska stara ruska plemiča, zelo izobražena
    in tudi ČASTNA:
    NIČ SE NISTA IZMIŠLJEVALA – BILA STA PPOMEMBNI IN PPRIZNANI JAVNI OSEBI.
    Celo TITO YU – JIMA JE DALA DRŽAVLJANSTVO.
    Njun SIN GOSPOD Sergej Bubnov je bil pomemben, mednarodno priznan
    prof. dr. ing. gradbeništva in seizmologije.
    RES ODLIČEN GOSPOD, POROČEN Z NEKO KRANJČANKO.
    ŽAL VSI RUSI NISO TAKO – OK – KOT JE BILA ODLIČNA
    DRUŽINA STARE RUSKE PLEMIŠKE GOSPODE – Bubnov. L.r. Janez KK

    • Zelo malo vem o tem, kaj pravi Putin. Za razliko od tebe iščem relevantna dejstva iz različnih, predvsem zahodnih virov, razmišljam s svojo glavo in delam svoje zaključke.
      Opranoglavec tega seveda ne more razumeti. Zanj je resnica to, kar trdi uradna propaganda.
      Jutri, ko bo prava resnica prišla v medije, politika pa se bo spremenila, boš naredil obrat za 180 stopinj, tako kot tedaj, ko so partijsko knjižico zamenjal za molitvenik, ki ga nikoli ne uporabljaš.

  3. O ČEM VSE nam na tem OK e-portalu Domovine – domnevno
    – “LAŽE”, vas ZAVAJA,
    vam VSILJUJE PROPutin – NERESNICE – “rasPUTIN”, “UROS.SAMEC” itd.
    -1. vsa e carska, ex STALIN Rusija, vsa PUTIN Rusija
    – je “DOMOVINA RUSOV”.
    To – preprosto – NI RES.
    Npr.: plemiška Rusinja gospa JELIZAVETA B. iz ASTRAHANA v delti reke VOLGE
    nam je sama verodostojno povedala,
    da so bili njeni predniki kot carski plemiči
    CARSKO NASELJENI V ASTRAHAN, ki je izrazito MNOGOETNIČNO MESTO
    bilo od nekdaj. In je tako še danes, z več desetin etno zelo različnih skupnosti.
    V to mesto so torej bili
    CARSKI RUSI – CASKO OBLASTNO – naseljeni.
    Dobro se spomnim, da je širokosrčna in dejansko plemenita gospa Jelizaveta, “čistokrvna” Rusinja rekla, da so tudi Tatarke, Čečenke itd. – tudi zelo lepe ženske.
    Skratka: ne verjemite “PROPUTIN” propagandistu
    “rasPUTINU”,, “UROSU.SAMCU” ITD – absolutno – NIČ.
    POJMA NIMA
    – NE O ZGODOVINI, NE O SEDANJI Putin Rusiji.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
    Ne odgovarjam na “reply” zapise na tem portalu pišočih ANONIMNIH domnevno ex KP, ZK SD itd. piscev IN VULGARNIH polit PROVOKATORJEV, KI JIH TUDI NE VIDIM OZ. JIH NE BEREM, KER JIH IMAM POD “BLOKADO” – Njih ex KP, ZK, SD, AKE-NELEVICA, PROPUTIN ITD. polit packarijje – naj lepijo kar na portale “MLADINE”, SD, Levica”, “Svoboda”, MMC RTVSLO, NECENZURIRANO itd, ČE JIM BODO DOVOLILI
    p.s.. se bo nadaljevalo

Komentiraj