Jugonostalgija: Kako bi glasovali na plebiscitu za vrnitev v Jugoslavijo (video)

POSLUŠAJ ČLANEK
Mineva četrt stoletja odkar je 88,5 odstotka vseh volivcev na plebiscitu na vprašanje Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država odgovorilo pritrdilno. 

25 let kasneje smo vprašanje zastavili nekoliko drugače in dobili, milo rečeno, presenetljive odgovore.

Še vedno smo samostojni, a precej manj enotni. Mnogim se toži po "dobri stari Jugoslaviji, ko se je našla služba za vsakogar, ko so različni narodi in srečno živeli pod enim vodjem, ki je vse povezoval", in tako dalje tja do Makedonije. Bi se vrnili v dobre stare čase?

Mi smo mimoidoče v Parku Zvezda, v središču prestolnice, povprašali, ali bi danes na plebiscitu na vprašanje: Ali ste za ponovno združitev šestih jugoslovanskih bratskih republik? glasovali ZA ali PROTI in katerih tri stvari iz Jugoslavije bi si želeli v Sloveniji.

Kar štirje od petih, ki so bili pripravljeni podati svoje mnenje, bi danes glasovali ZA ponovno združitev Jugoslavije, PROTI je bil le en glas.

Pri drugem vprašanju pa nihče ni pomislil na kakšen socialistični produkt v stilu "stoenke", želeli so si povezanosti, sodelovanja, dobrega življenja, razumevanja med ljudmi, enotnosti držav, medsebojnega spoštovanja, skromnosti, ene vere oziroma miru in razumevanja, kljub različnim veram in Tita - "dobrega diktatorja, ki je boljši od demokracije."

Kljub nereprezentativnosti vzorca bi se verjetno našel marsikdo, ki bi si želel Jugoslavije, ne Slovenije. Jugonostalgija je znak, da je slovenska enotnost v krizi. A ta nostalgija temelji na mitih.

https://www.youtube.com/watch?v=X4SUz9O80h4

Komentar novinarke Tadeje Kreč: Še pomnite, tovariši?

Nekdanja Jugoslavija je bila država, ki jo je lahko skupaj držala samo diktatura. Takoj ko je bilo konec trde roke, ki je zatirala demokracijo in svobodo, je bilo konec tudi države. Josip Broz - Tito je bil karizmatični vodja, ki je združeval zelo nacionalno, versko, etnično in kulturno različne ljudi, kar je dajalo le občutek enotnosti.

O slabostih ekonomske politike, zapiranju in ubojih političnih nasprotnikov, cenzuri in drugih pomembnih slabostih, ki se izgubljajo v mitih, kdaj drugič. Je pa enotnost tisto, kar Slovencem manjka danes.

V času osamosvajanja so vedeli, da je samostojnost in neodvisnost pot v pravo smer. Danes pa je čas, da obudimo slogo, pogum in vero v svetlo skupno prihodnost, kot so jih čutili Slovenci pred četrt stoletja.

Živimo v demokraciji, sistemu, v katerem vodenja države ne smemo prepustiti enemu karizmatičnemu vodji, saj ta ne obstaja. Nujno je budno spremljanje vsega, kar počnejo naši predstavniki v hramu demokracije na Šubičevi. Njihove politične odločitve namreč vplivajo na to, kako bomo živeli. Neenotnost ljudi je narodu lahko v škodo, razdeljene je pač lažje zavajati.

Skoraj vizionarske so sedaj Prešernove besede, ki naj ob današnjem prazniku veljajo Slovencem:


Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
da oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša bosta last!



KOMENTAR: Tadeja Zabret
Kaj počnemo narobe?
Ob zgornjih odgovorih, ki 25-tih letih samostojne države postajajo vse bolj pogosti, bi se morali zamisliti, kako je mogoče, da mladina, rojena v svobodi in demokraciji, sanja utopične ideje politično, ekonomsko, moralno ... propadle države?!?

Vprašanje, "kaj delamo narobe?" je zgolj retorično. V vrtcih, šolah ter javni sferi na splošno je domoljubna, domovinska substanca tabu, namenjen neki "zastareli miselnosti preživelih časov".

Današnji mladini vsaka potrošniška znamka pomeni neskončno več od slovenske zastave, slednje ni na oknih in balkonih tistih, ki so samostojnost in neodvisnost v imenu mnogih generacij slovenskega naroda plebiscitarno izglasovali.

Resda morda ni šlo vse tako, kot smo si predstavljali, a to zveni bolj izgovor kot resni argument.

Ali kot v današnjem komentarju piše Tomaž Kavčič, je ne glede na vse ponosen na to, da so se naši predniki skozi stoletja ohranili na tem koščku Zemlje, in da so pred 25 leti odločili, da hočejo svojo državo.

Prihaja čas, da se odgovorni v tej državi resno vprašajo, kaj morajo početi drugače, da bo nacionalni čut ponovno dobil domovinsko pravico.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki