Jugonostalgija: Kako bi glasovali na plebiscitu za vrnitev v Jugoslavijo (video)

Mineva četrt stoletja odkar je 88,5 odstotka vseh volivcev na plebiscitu na vprašanje Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država odgovorilo pritrdilno. 

25 let kasneje smo vprašanje zastavili nekoliko drugače in dobili, milo rečeno, presenetljive odgovore.

Še vedno smo samostojni, a precej manj enotni. Mnogim se toži po “dobri stari Jugoslaviji, ko se je našla služba za vsakogar, ko so različni narodi in srečno živeli pod enim vodjem, ki je vse povezoval”, in tako dalje tja do Makedonije. Bi se vrnili v dobre stare čase?

Mi smo mimoidoče v Parku Zvezda, v središču prestolnice, povprašali, ali bi danes na plebiscitu na vprašanje: Ali ste za ponovno združitev šestih jugoslovanskih bratskih republik? glasovali ZA ali PROTI in katerih tri stvari iz Jugoslavije bi si želeli v Sloveniji.

Kar štirje od petih, ki so bili pripravljeni podati svoje mnenje, bi danes glasovali ZA ponovno združitev Jugoslavije, PROTI je bil le en glas.

Pri drugem vprašanju pa nihče ni pomislil na kakšen socialistični produkt v stilu “stoenke”, želeli so si povezanosti, sodelovanja, dobrega življenja, razumevanja med ljudmi, enotnosti držav, medsebojnega spoštovanja, skromnosti, ene vere oziroma miru in razumevanja, kljub različnim veram in Tita – “dobrega diktatorja, ki je boljši od demokracije.”

Kljub nereprezentativnosti vzorca bi se verjetno našel marsikdo, ki bi si želel Jugoslavije, ne Slovenije. Jugonostalgija je znak, da je slovenska enotnost v krizi. A ta nostalgija temelji na mitih.

Komentar novinarke Tadeje Kreč: Še pomnite, tovariši?

Nekdanja Jugoslavija je bila država, ki jo je lahko skupaj držala samo diktatura. Takoj ko je bilo konec trde roke, ki je zatirala demokracijo in svobodo, je bilo konec tudi države. Josip Broz – Tito je bil karizmatični vodja, ki je združeval zelo nacionalno, versko, etnično in kulturno različne ljudi, kar je dajalo le občutek enotnosti.

O slabostih ekonomske politike, zapiranju in ubojih političnih nasprotnikov, cenzuri in drugih pomembnih slabostih, ki se izgubljajo v mitih, kdaj drugič. Je pa enotnost tisto, kar Slovencem manjka danes.

V času osamosvajanja so vedeli, da je samostojnost in neodvisnost pot v pravo smer. Danes pa je čas, da obudimo slogo, pogum in vero v svetlo skupno prihodnost, kot so jih čutili Slovenci pred četrt stoletja.

Živimo v demokraciji, sistemu, v katerem vodenja države ne smemo prepustiti enemu karizmatičnemu vodji, saj ta ne obstaja. Nujno je budno spremljanje vsega, kar počnejo naši predstavniki v hramu demokracije na Šubičevi. Njihove politične odločitve namreč vplivajo na to, kako bomo živeli. Neenotnost ljudi je narodu lahko v škodo, razdeljene je pač lažje zavajati.

Skoraj vizionarske so sedaj Prešernove besede, ki naj ob današnjem prazniku veljajo Slovencem:

Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
da oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša bosta last!

Kaj počnemo narobe?
Ob zgornjih odgovorih, ki 25-tih letih samostojne države postajajo vse bolj pogosti, bi se morali zamisliti, kako je mogoče, da mladina, rojena v svobodi in demokraciji, sanja utopične ideje politično, ekonomsko, moralno … propadle države?!?

Vprašanje, “kaj delamo narobe?” je zgolj retorično. V vrtcih, šolah ter javni sferi na splošno je domoljubna, domovinska substanca tabu, namenjen neki “zastareli miselnosti preživelih časov”.

Današnji mladini vsaka potrošniška znamka pomeni neskončno več od slovenske zastave, slednje ni na oknih in balkonih tistih, ki so samostojnost in neodvisnost v imenu mnogih generacij slovenskega naroda plebiscitarno izglasovali.

Resda morda ni šlo vse tako, kot smo si predstavljali, a to zveni bolj izgovor kot resni argument.

Ali kot v današnjem komentarju piše Tomaž Kavčič, je ne glede na vse ponosen na to, da so se naši predniki skozi stoletja ohranili na tem koščku Zemlje, in da so pred 25 leti odločili, da hočejo svojo državo.

Prihaja čas, da se odgovorni v tej državi resno vprašajo, kaj morajo početi drugače, da bo nacionalni čut ponovno dobil domovinsko pravico.

19 komentarjev

  1. Se sploh ne čudim! Hčerka je pred tremi leti obiskovala zadnji razred devetletke. Vidno prizadeta je nekega dne prišla iz šole in mi, da ne rečem v solzah, povedala, da jim je profesorica (?) pri uri GEOGRAFIJE vsa srečna pripovedovala o neizmerni sreči, ko je nosila titovo štafeto, o enotnosti, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, enakopravnosti ter predvsem o delu in vplivu ljubljenega voditelja. Nekdo je v razredu zamrmral in vsa jezna je vprašala, če se mogoče kdo ne strinja. Hčerka je jasno in glasno odgovorila pritrdilno rekoč, da je bil diktator in eden največjih krvnikov 20. stoletja…
    Vsa jezna in razburjena je še izdavila, aha, to si ti.
    Še danes pa ne vem, ali jo je priimek rešil ali ne.
    Nameraval sem objaviti v lokalnem časopisu, pa sem si premislil, da hčerki nebi škodil v šoli.Sam in družina smo v 50 letih “ljudske demokracije” dovolj pretrpeli.
    P.s.
    Na željo uredništva sporočim, kje se je to dogodilo.
    Pa lep pozdrav!

  2. Ti ljudje so premladi. Morali bi biti malo starejši, da bi občutili teror “dobrega diktatorja tita” in vsaj toliko stari, da bi jim ta mehkoterorni tito dal ubiti bližnjega sorodnika.
    Ti ljudje niti najmanjšega pojma nimajo, kako so ljudje izginjali preko noči. Ker se ne pozanimajo, kako je bilo ZARES v Jugoslaviji, bi radi nazaj.
    Nikoli več!!!!

  3. se vi spomnite jugoslavije?vsi tisti k komentirate,povejte mi eno stvar..kdaj je prisla droga v jugi?kdaj so bili gradbinci tako bogi kot danes ceprav delajo po 16 ur na dan pa se place ne dobijo?kateri ljudje so izginili cez noc? kot so jansa,milosevic,tudzman,izetbegovic razbijali velikansko jugoslavijo in pobirali denar smo mi ljudje med sabo se ubijali…zakaj???povejte mi zakaj???v jugoslaviji si z eno placo lahko kupil 10 kvadratov stanovanja,danes pa rabis 10 plac da bi kupil 1 kvadrat…demokratija??je to demokratija??premislite kako je zares…je bila demokratija v jugi ali danes??so policisti kdaj bili v takem polozajo kot so danes?? lahko jim karkoli reces ne smejo ti nc naredit..takrat nisi smel policista niti pogledat..k je prav tako..mamu vam kapitalisticku

  4. Predhodni provokativni komentar je najbolje da ignorirate. Tak človek je navajen, da mu država vse prinese k riti in trpi za časi, ko se je malo delalo in veliko uživalo. Lahko, da tudi provocira, ampak to ni pomembno, ohranimo nek nivo. Veliko levih aktivistov je po referendumu v šoku in je ugotovilo, da levi mediji izgubljajo domet. Pobude kot so Domovina, Iskreni.net so zmotivirale ljudi, da so šli na referendum in naredili šokanten rezultat. Navsezadnje ste tu na Domovini zelo prodrli z Normo.

    Glede prvega prispevka komentatorja ‘Treu’ se tudi sam pridružujem temu, da če imate voljo in moč izpeljati kaj raziskovalnega novinarstva, bi njegova zgodba tudi mene zanimala. To nedvomno je škandalozno in to je potrebno izpostaviti. Tudi g. ‘Treu’ bi moral zbrati pogum ,da se jasno izpostavi, ker navsezadnje poglejte: če se vi g. uporabnik ‘Treu’ in ostali ne bomo borili za demokracijo, svobodo in pravico do vesti, lastnine in iskanje sreče (kot to lepo opiše ameriška ustava) se noben ne bo. In mi smo BORCI, čeprav ne čeprav ne tisti od ZZBNOB 😉 Kot tudi pri vas piše ga. Miklavčič je veliko ljudi prestrašenih in ne upa govoriti ampak enkrat bo potrebno iti čez to. Slovenski novinarji morate pokazati moč odpirati tudi takšne teme; če se počutite šibke, se teh tematik lotevajte mrežno – Domovina lahko tematiko posreduje naprej še ostalim svobodnim medijem.

    Pomanjkanje domoljubja so zadnjič omenili tudi na Rtvslo v posebni oddaji. Vzrok je, da je poosamosvojitvena leva oblast namenoma teptala domoljubje in dovoljevala samo ideologijo iz prejšnje države. znan je napad na ministra Šturma, ki je ob podelitvi priznanj predlagal izobesiti zastavo in petje himne. Znane so blokade, da bi kjerkoli sploh dobili kakšne spomenike na osamosvojitev (poznamo primere glede poimenovanja letališča po Jožetu Pučniku npr.). Znano je povzdigovanje NOB in dojemanje že SR Slovenije za državo, čeprav to ni bila, ampak je bila enota znotraj večje države.

    Po mojem mnenju se moramo temu pogumno upreti. Če nismo tega sposobni sami jasno pokazati, potem si spoštovanja od drugih ne bomo zaslužili. Lep primer je primer ravnateljice neke šole, ki je samoiniciativno vpeljala več domoljubne vzgoje v šoli. Šolo je obiskal predsednik Pahor, lepo jim je podaril slovensko zastavo, pogovarjal se je z otroki o tem. Prav lepo je bilo.

    Tudi na Domovini bi lahko sami pripravili kakšno kolumno na to temo. Ne jamrati kaj se ne da ampak ideje kaj se lahko naredi in kaj bomo naredili. Vem, da vas večina PREZIRA post komunistično-oblast, ki jo imamo, ampak DRŽAVA SMO MI. Naredimo nekaj za to, da oblast zamenjamo. Podprimo tiste, ki jih zaupajmo.

    Prihodnost je naša, mi smo obraz naroda, mi smo zastopniki narodnih vrednot, ne pustimo si je vzeti s strani zmešanih jugonostalgikov.

  5. (Rokc) Dober komentar,ki pa žal po vsej verjetnosti pri tej YU nostalgični miselnosti,vsaj trenutno ne pije vode?Resnično se lahko vprašamo k čemu težijo te utopične strukture?Mar niso videle, ugotovile,dojele,doživele(starejši)inflacije,gospod.socialnega padca itd ne samo pri nas,ampak v vseh komi-socialističnih ureditvah.V Čilu so naprimer samo v 3.letih vladavine socialistov prišli do več mestne inflacije.Prav tak scenarij oziroma propad je doživela tudi,Angola!Še in še bi lahko naštevali države,katere je doletela ta ideološka Marx revolucija,ki nasprotuje svetovnemu nazoru,ter upodablja lastne malike ali bolje kulte usebnosti,simbole lastnega duhovnega in ekonomskega propada.Dejstvo je,da na statusnih lestvicah prevladujejo prav najnižji sloji ne zavedajoč se,da z njimi manipulirajo izšolani kadri z teorijo enakosti,bratstva,kar pa je intriga ali prevara z pozicije lastne afirmacije,populizma,pa tudi odraz anarho stanja v kakršnem se nahajamo danes(korak naprej,dva nazaj)..še prava sreča,da smo v EU.. pa še res je!?

  6. Jugoslavija ko se je gradila se je že takoj začela podirati.Delavci iz juge so prihajali iskat delo v majhno Slovenijo,ki jim je dala možnosti boljšega življenja.Te možnosti v jugi niso nikoli imeli,nevem zakaj sanjate nekateri še kar naprej kako je bilo v jugoslaviji bolje.Dobro smo živeli samo v Sloveniji takrat.

  7. rokc,zakaj nobeden ne odgovori prethodna vprasanja?kdaj ste placali DODATNO ZAVAROVANJE vsak mesec med 25-30 e na mesec da ne bi placevali zdravila v lekarni al kaksen poseg pri zdravniku? sem nastel sam par vprasanj na katerih lahko odgovorite z vasimi kapitalisticnimi odgovorimi…niste vredni casa k ga porabim za tipkat..lepo se mejte v tej DEMOKRACIJI in upam da dolgove k jih imate do DEMOKRATICNE EU uspesno poravnali.

  8. V bivši Jugi je bil v šolah obvezen jezik srbohrvaški, učili smo se cirilico, bili smo dejansko pred uveljavitvijo jezikovnih jeder v Jugoslaviji, kar ni bilo v prid slovenski narodni zavesti. Delalo se je manj, zadolževalo od zunaj se je več. Množično in luzersko smo se vozili v Italijo in Avstrijo po nakupih praška in kave, vozili smo se s fičoti in stoenkami po slabih cestah. Prednost pri zaposlitvah so imeli politično neoporečni. Sedaj je v primerjavi z Jugoslavijo vsega v izobilju samo, da so sedaj naše materialne potrebe ogromne. Problem sedanjosti ni sistem kot tak ampak nepošteni akterji v njem.

  9. Yugoslovan! Natančno zaradi tega, o čemer pišeš, je Juga propadla. Treba je poznat vsaj minimalne osnove ekonomije. Juga je premalo ustvarila, da bi lahko plačevala te socialne ugodnosti. Zato je morala najemati kredite. Ene trikrat je država bankrotirala. nazadnje nam nihče več ni hotel dajati kreditov, stare pa je bilo treba odplačevati. Razkošna sociala nekaj stane. In Jugoslavija je bila od prvega dneva DFJ vzdrževana država. Vzdrževala jo je tujina.
    Norveška, ki sploh ni zapufana, ker s proizvodnjo nafte ogromno zasluži in je z nafto odplačala vse pufe, ima mnogo slabšo socialo.
    Moral boš kaj vedeti in znati, ne pa na slepo nekaj pisati in se razburjati.

  10. yugoslovan, s čigavo plačo si v Jugi lahko kupil 10 kvadratov stanovanja?
    Oče in brat sta imela cca. 200 DEM plače, v Dinarjih pa itak ni nihče računal, ker cene niso zdržale en dan!
    Oče je imel privarčevan denar za traktor, ko ga je naročil. Naročil je Fergusona, dobil Štoreta, inflacija je bila takšna, da je v času od naročila do dobave cena narastla za 3x in se je moral zadolžiti.

    Ko sem v začetku osemdesetih prišel v osnovno šolo, sem vedel o čem se v javnosti ne sme govoriti. Do osamosvojitve je vsaka krajevna skupnost imela seznam ljudi, katere je treba najprej likvidirati, če pride do revolucije.
    Za Hudo jamo, Rog, Teharje, Goli otok verjetno še nisi slišal…
    Samo v Zagrebu so zaprli 10.000 ljudi ob vsakem obisku ljubljenega maršala.

    Družina mojega tasta je bila med ll.svet. vojno izseljena v Nemčijo. Ko je prišel kot desetletnik nazaj, se je spominjal, da so peli iste pesmi, ista melodija, isto besedilo, samo v Nemčiji je bil Adolf, v Jugoslaviji pa Tito ….

    Pred cca. 5-imi leti je bil BDP v Sloveniji 2x večji kot na Hrvaškem in 4x večji kot v Srbiji, Bosna, Makedonija in Kosovo, pa itak plač skoraj nimajo. Sedaj malo pomnoži, seštej in deli, pa boš videl kakšno plačo bi imel, če bi Juga še dihala. Torej nakaži dve tretjine svoje plače v “Bratske države” in se boš počutil kot v Jugi 🙂

    Če pa hočeš uspešno kariero v Sloveniji, pa bo treba najprej izpopolniti tvoje znanje slovenščine….

  11. Bral sem sicer, da so vas v uredništvu Domovine napadli, ker ste baje z odprtjem te teme podprli komunizem 🙂 Sam menim, da je pravilno in pogumno, da se takšne teme odpira in bi na tem mestu uredništvu čestital. Na žalost s tem krutim a neposrednim člankom razgaljajo tudi neuspeh desnice in demokratičnega pola na splošno, da bi postavili državo na prave temelje.

    Zelo dober članek na to temo je bil objavljen na Kritiki Konservativna že nekaj časa nazaj:
    http://kritikakonservativna.com/2014/04/06/239/

    Sam menim, da je ključ uspešnih družbenih sprememb v Sloveniji kulturna in državljanska akcija, aktivizem. Seveda ne pozivam k zavrnitvi demokracije a iskanje politične matematike in sklicevanje na slovensko pomlad (ki se je iz celotnega DEMOSA, ki je bil desno-lev, nato skrčila na tri stranke slovenske pomladi – SKD/NSI, SDS, SLS – sedaj pa jo nekateri želijo zožiti na SDS in Zbor za Republiko). Menim,da je ključen cilj do nove slovenske pomladi (v stilu Prage v šestdesetih ali Romunije 1989) gre preko kulture in državljanskega aktivizma (Opomba: Stražarji so denimo en takšen majhen, ciljno orientiran primer aktivizma).

    In tu se soočimo z uničevanjem vzorcev, ki se zopet vzpostavljajo in ki jih mladim servirajo ljudje, ki v bistvu sami nikoli niso bili za samostojno Slovenijo t.j. – Jugoslaivja je bila zakon/Jugoslavija je moja država/sem Jugoslovan. Še posebej težka tema, s katero se bomo morali soočiti v demokratični državljanski sferi je dejstvo, kako naše lastne mlade vzgojiti za spoštovanje države, demokracije in vrednot slovenstva.

    Velik problem, ki ga tudi Domovina še ni naslovila je sledeč – podal bom plastičen primer: kako lahko Luka Mesec, sin vzgojen v katoliški družini, fant z vsemi katoliškimi zakramenti, fant, ki ima sorodstvo, kjer so sorodniki aktivni v eni izmed konservativnih strank, pride na FDV, pade pod vpliv Delavsko-Punkerske univerze in javno razglaša, da: a) se je potrebno zgledovati po samoupravljanju kot ga je zasnoval Kardelj in b) da povojni poboji niso njegova tema, naj svojci sami pokopljejo svoje (Opomba: zakaj se meni, ki sem sam tudi študiral na Dolančevi fakulteti to ni zgodilo? 🙂 )
    Kje pri takšnem mladem fantu zamoči Cerkev (oziroma župniki, kateheti?), lokalno okolje (Železniki pač niso Velenje ali Obala) in navsezadnje DRUŽINA? Kaj so vsi ti delali, da se je to zgodilo? To je pomembno vprašanje, ki bi si ga iz vidika predstavljanja in učenja pravih vrednot moral v člankih/kolumnah postavljati medij kot je DOMOVINA.

    Upam, da tematika ni pretežka za uredništvo 😉

  12. posledice butastih starsov so poskodovani oreoci ki se sploh ne zavedajo kaj govorijo….najprej so zlocinci starsi ki so ziveli v sistemu ki jih je ozsolal in prehranil zdaj pa pluvajo v taler iz katerega so jedli…to samo govori gdo in kaj so…za take je nula velika stevilka…

  13. Korak naprej ni združevanje različnih narodov nekdanje skupne države temvče najprej združevanje interesov. Nabava zdravil za 22 mio ljudi ne za 2 mio pomeni cenejša zdr. na kos. Organ. skupne otroške srčne kirurgije, kjer je min. 400 operacil letno drugo, sodelovanje pri infrastrukturnih projektih tretje.
    Zadeva, ki je prav tako pomembna je protipopavna zaščita. Problem dela ljudi je, da imajo selektiven spomin. Ne glede na to, da smo v jugi živeli daleč najbolje za socialistični del planeta, se del spominja samo slabih stvari. ja bile so. Vedar je značilnost normalno razvite polnoletne osebe tudi v tem, da zna razumeti in sprejetei zgodovinske resnice, ki se jih ne ca več spremeniti. Eden od komentatorjev omenja poboje. Ne vem, koliko pozna zgodovino, sicer bi ob teh tragedijah vedel, da so ZDA z Hirošimo in Nagasakijem usmrtile preko 250.000 ljudi, bombandiranje Dresdna ob koncu vojne več deset tisoč, ja Stalin jih je pobil 20 mio, za Hitlerja ne vem številke. zato je omenjanje zgoj ene plati resnice predvsem znak nevednosti pisca.
    Rezultat demokracije je to, da ima država 32 miljardni dolg. Ni problem to, da ima vsakodo pravico povedati svoje mnenje ampak to, da mora za svoje ali izjave ali dejanja prevzeti polno odgvonost.
    Kakšna tišina bi nastala, če bi politiki, ljudje govorili samo stvari, ki jih poznajo.

  14. G. Mitja Vilar: 32 milijardni dolg je posledica delno infrastrukturnih projektov, ki smo jih kot novonastala država morali izvesti (avtocestni križ), ker prejšnja država tega ni bila sposobna – čaka pa nas btw. še obnova železnic enkrat v prihodnosti. Delno pa je ta dolg posledica prejšnjih komunističnih struktur, ki so olastninile podjetja: lepo je bilo rečeno v intervjujih z predstavniki DEMOSove vlade kako so prišli h gospodarskemu ministru takrat rdeči direktorji in agitirali za menedžerske prevzeme.

    V glavnem: brigajmo se za Slovenijo, Jugoslavije ne bo več in je tudi nočemo. Poleg tega vemo kakšen odnos imajo do nje Hrvati in velik del Srbov, zato se mi zdi bedno, da samo Slovenci zganjamo to jugonostalgijo. Hrvati pač vedo, kaj pomeni borba za državo. Po eni strani so veliki nacionalisti – iz slovenskega vidika – po drugi strani pač jih pa razumem in zaradi tega tudi spoštujem. Sam vseeno nisem pesimist; na koncu domoljubje in zvestoba slovenstvu vedno zmagata. Ne pozabimo pa tudi, da medijskega monopola ni več, ljudje imajo internet in lahko sami izvedo Resnico. Tudi Domovina je en tak alternativen medij, ki je že imel v kratkem obdobju svojega delovanja določene rezultate (na zadnjem referendumu). Po mojem mnenju prihajajo v Sloveniji še velike spremembe sploh z propadanjem medijskega – pa tudi gospodarskega monopola post-socialistične levice. Če levici ni do države, naj jo pač dajo nam desnim, bomo mi poskrbeli zanjo, saj jo očitno edini ljubimo.

Komentiraj