Jože Strgar: Če želimo znova osvojiti mesta, se moramo na pomladnem polu poenotiti
Peter Merše
- 9. 12. 2022 ob 6:31
- 39 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Po tem, ko je bil pomladni pol praktično sistematično izločen iz vodenja večjih slovenskih mest, smo se pogovarjali z Jožetom Strgarjem, nekdanjim županom Ljubljane, edinim krščanskim demokratom, ki je v času samostojne Slovenije opravljal to funkcijo.
Za nami so lokalne volitve. Ljubljana je praktično skozi celotno zgodovino bila nagnjena v levo, še pred drugo svetovno vojno je večina županov prihajala iz liberalne stranke, mestna oblast pa ni dopustila denimo gradnje Zavoda sv. Stanislava, zato ta stoji v Šentvidu, ki takrat ni bil del Ljubljane. Tudi leta komunizma so potem naredila svoje. Pa vendar ste leta 1990 uspeli prepričati Ljubljančane, da so vodenje mesta zaupali krščanskemu demokratu. Kako vam je to uspelo?
Takrat se je spreminjala celotna družba. Tudi v Ljubljani je to takrat lepo zvenelo in bilo dobrodošlo, še posebej od začetka.
Ko sem postal župan sem odprl vrata magistrata in k meni niso hodili samo meščani, ampak tudi takšna in drugačna združenja, od učiteljev, do gasilcev in tako dalje. Videli so, da se v Ljubljani dogaja nekaj novega, da je mesto zaživelo.
Ko sem zaključeval mandat so hodili k meni ljudje in me prepričevali, da kandidiram še enkrat. Spomnim se treh zdravnikov iz UKC Ljubljana, ki jih nisem poznal, pa so prišli k meni in me prepričevali, da še enkrat kandidiram. In ko sem rekel, da ne bom, so se čez en teden vrnili in poskusili znova.
Zakaj pa niste ponovno kandidirali?
Takrat sem imel dovolj. Ljubljana je takrat imela pet občin in težko je bilo voditi tako razbito upravo, kjer so za vsako malenkost morale sodelovati posamezne občine. Brez tega mestna uprava ni mogla storiti prav nič.
Verjamem, da če bi še enkrat kandidiral, bi bil izvoljen. Ko smo imeli zbor na Kongresnem trgu in sem jaz govoril, je bil trg povsem poln, čeprav nisem imel kaj posebnega povedati. Takrat je bilo takšno vzdušje in, če bi takrat nastopil primeren župan, bi lahko to stanje obdržali.
Sam sem iskal namestnika, pa nisem našel nikogar. Vsi so videli, kako težaško delo je to, posebej, ker so nam metali toliko polen pod noge.
Spomnim se, da je nekoč prišel k meni dr. Rupel, ki mi je povedal, da bo kandidiral za župana, in me je spraševal, kaj mora župan početi. Bil je ugleden Ljubljančan, s svojo zgodovino, lepimi literarnimi in profesorskimi deli, za županovanje pa ni bil pripravljen. Seveda je potem zaškripalo.
Krščanski demokrati pa so imeli sami s seboj takrat ogromno dela. Peterletu so vse podirali, takrat niso bili v stanju, da bi uspeli obdržati župana.
Sam se nisem odločil iz več razlogov. Želel sem ohraniti svoje zdravje. Županovanje je bilo izredno naporno. Poleg tega sem imel svoje podjetje, ki ga je sicer takrat že vodil sin, a je bil mlad, začetnik, ki je komaj zaključil šolo. Moral sem poskrbeti za svojo družino, da je lahko živela. Mi nismo imeli nobenih privilegijev, štipendij ali česa podobnega.
Takrat se je pripravljala združitev občin v eno mestno občino in tukaj je šlo za tako zahtevno zadevo, da sem ocenil, da temu nisem kos. Šlo je predvsem za finančne in pravne zadeve, sam pa nisem strokovnjak ne na enem, ne na drugem področju.
Kasneje pa ste vendarle še enkrat poskusili …
Ko je bilo konec županovanja dr. Rupla in gospe Potočnikove, ki sta se na županskem mestu oba slabo odrezala, se nisem mogel premagat, da ne bi še enkrat kandidiral. Takrat sem še mislil, da bi lahko uspel, pa je potem Janševa stranka ni dovolila, da bi nek krščanski demokrat še enkrat kandidiral.
Več pristašev te stranke me je nagovarjalo, naj kandidiram, tudi gospod Kovačič, ki je imel takrat tam pomembno vlogo. Ko sem se odločal, ali bi še enkrat kandidiral, sem se srečal z zastopniki Janševe stranke, ki so rekli, da morajo vprašat še svojega šefa ter da mi odgovor sporočijo čez en teden. Nikoli jih ni bilo več blizu in jasno je bilo, da me ne marajo.
Če bi kandidiral kot skupni kandidat, bi verjetno uspel. Janša pa je takrat imel svojega kandidata, dr. Antona Jegliča, ki je bil verjetno odličen profesor in alpinist, v mestu pa se ni nikoli nič angažiral. Tako za izvolitev ni imel nobenih možnosti, ker ga nihče ni poznal. Še jaz ga nisem poznal, pa sem poznal praktično celotno univerzo takrat. Tako je potem prešla ta možnost.
Naše prijateljske stranke so tako ob sebi ali proti sebi rajši imele stare komuniste kot pa krščanske demokrate.
Kaj je bilo leta 1990 ključno za vašo izvolitev. Kakšno kampanjo ste vodili, da ste nagovorili ljudi?
Nobene posebne kampanje ni bilo. To je bila kampanja za Slovenijo takrat. In to je bilo močno. Sam pa nisem delal praktično nobene kampanje. Pravzaprav sem se sploh težko odločil za kandidaturo. Naposled je dr. Bučar, s katerim sva se poznala že od prej, prepričal mojo ženo, da je rekla, »no, pa naj bo.« Odločitev za to ob veliki družini s šestimi otroki ni bila lahka.
In tako sem kandidiral, res pa je, da nisem imele nekega pravega nasprotnika. Tudi v mestnem svetu bolj ali manj samo gospo Potočnikovo. Pri čemer sem imel jaz 43 glasove, ona pa 23. Tako sem prišel na županski položaj, ki se mu je takrat reklo predsednik skupščine. Ampak takoj po izvolitvi me nihče ni ogovarjal s predsednik skupščine, vsi so mi rekli župan. In tako sem se tudi obnašal.
Kaj vam iz tistega časa najbolj ostaja v spominu?
Navdušenje velikega števila ljudi v Ljubljani. Tako do mene kot tudi do moje žene. Oba sva bila precej aktivna v cerkvenih krogih, v krščanskem gibanju, cerkvenih ustanovah. Takrat je bilo veliko veselja in malo nasprotovanja.
Celo z Janezom Kocijančičem, ki je vodil stare komuniste, takrat preimenovane v stranko demokratične prenove, sva se lepo pogovarjala. So bili sicer njegovi zelo ostri proti meni, nekateri so skušali celo preprečiti da bi bil izvoljen, pa niso imeli možnosti.
Kakšno vlogo je imela mestna oblast v času osamosvojitvene vojne?
V začetku, ko vlada še ni funkcionirala v vsej svoji polnosti, Slovenije pa svet praktično ni poznal, so pa vedeli za mesto Ljubljana. Ljubljana je bila vključena v združenje glavnih mest posameznih republik in ravno v tistem času je prišla vrsta na ljubljanskega župana, da postane predsednik tega združenja. Ljudje z vseh koncev so se obračali na Ljubljano in njenega župana.
Ameriški veleposlanik v Beogradu, Warren Zimmerman mi je takrat napisal ostro pismo, da ne moremo imeti Slovenije in naj nehamo. Sam sem se takrat tudi v javnosti odkrito zavzemal za samostojno Slovenijo. Takoj po izvolitvi sem imel velik intervju v Delu. Hitro so se organizirali tudi krščanski demokrati in socialni demokrati v okoliških državah. Hitro sta me obiskala dunajski in graški župan. Že o nekaj tednih sta stopila v kontakt, potem sta k meni pošiljala delegacije.
Vsi ti so prihajali k mestni oblasti, ker vlada takrat še ni delovala. Iz Francije sta prišla dva delegata samo do mene. Nemški minister Genscher je prek pobratenega mesta Wiesbaden v Ljubljano poslal delegacijo preverit, kaj se dogaja.
Kakšna pa je bila vloga mestne oblasti med samo vojno?
Prvi dan, ko se je začela vojna, sem sklical sestanek vseh strank. Vsi, tudi tisti, ki so v predhodnih mesecih na različne načine nasprotovali, so prišli na sestanek. Tam sem rekel, da je vojna in da moramo v tem času sodelovati. Takrat smo držali skupaj.
V Ljubljani je bilo nastanjenih 3000 vojakov, ki jih je bilo treba preskrbeti. Takrat smo mislili, da je naša naloga, da jim zagotovimo hrano, in smo za to poskrbeli.
Marsikdo se je hodil skrivat na magistrat, saj so v zadnjem delu tudi kleti in zaklonišča. Sam se nisem nikoli skrival, ampak sem bil vedno v svojem uradu, tudi ko ni bilo nikogar.
V tistem času smo držali skupaj.
Po letu 1994 pa ni noben kandidat pomladne opcije uspel osvojiti županskega stolčka, večinoma niti ni uspel priti v drugi krog. Čemu pripisujete to?
To je tudi zame ena velika uganka. Ne vem, zakaj smo se tako razpršili. Ko sem zaključil županski mandat, sem postal predsednik ljubljanskega odbora krščanske demokracije. Na volitvah smo osvojili 13,8 % glasov. Ko mi je gospod Bajuk čestital, sem mu rekel, da bi morali na naslednjih volitvah osvojiti najmanj 15 %. Potem pa so prišli ti, »mladi fantje«, kot jim pravim, v mislih imam Marjana Podobnika in ostale, in so vse pomešali, podrli, če hočete. Čisto vse.
Krščansko demokracijo, ki je bila takrat najmočnejša stranka, so razbili. Mislim pa, da se ta »poba« ni zavedal, da je bila v ozadju verjetno Partija.
Kako bi se danes pomladni pol lahko resno spopadel z Zoranom Jankovićem?
Mislim, da je bil do sedaj problem, da ni bilo neke osrednje osebe, okoli katere bi se poenotili.
Pa saj so vendar bili skupni kandidati, denimo Anže Logar, ki so ga podprle vse stranke na tem polu, pa tudi ni uspel.
Logar je prišel dve, tri desetletja prepozno, ko je že vse razbito. Stara garda se je potrudila takrat, da ni nastalo nobeno novo jedro, ki ne bi bilo njihovo. Tako smo bili razpršeni, rahlo skregani, za kar so poskrbele zunanje sile. Sam sem se izogibal kreganju, tudi takrat, ko so me silili v to. In od tega si nismo opomogli. Še danes se to pozna.
Menim, da desna sredina nima nobenih možnosti, dokler se ne poenoti okrog enega kandidata, ki bi se postavil na čelo tega gibanja. In to ne more biti Janša. Treba bo najti nekoga drugega. Sam sem spomladi predlagal Janeza Ciglerja Kralja.
Če ne deluješ organizirano, nimaš nobene možnosti za zmago. Stare strukture pa so znale poskrbeti, da smo ostali med seboj razbiti. Nekateri so se zavedali, nekateri pa sploh ne, kaj v resnici počnejo.
Je tudi današnja razklanost torej posledica dogajanja v devetdesetih?
Vse, kar se dogaja danes, je posledica nečesa. Danes mislim da v ozadju ni neke sile, ki bi to še naprej vsiljevala, je pa razdeljena posledica vsega tistega, kar se je dogajalo v preteklosti.
Morda bodo kaotične razmere dosegle, da stopimo skupaj. Volitve niso odrazile realnega stanja. Verjamem, da je na desni veliko več ljudi, kot se je pokazalo na volitvah. Ampak, ker smo tako razbiti, nimamo ne vem kako velikih možnosti. Če se zberemo skupaj, lahko uspemo. Mislim, da še ni vse izgubljeno.
Po letošnjih lokalnih volitvah v mestnih občinah desni pol praktično nima nobenega župana. Izjema je morda Novo mesto. Kako to?
Tukaj so uspeli. Delno pa smo tudi sami »zafurali« situacijo v zadnjih nekaj letih. Imam svoje mnenje glede tega, ampak raje ne bi razvijal misli v tej smeri.
Pa vidite kakšne rešitve, kako mesta osvojiti nazaj?
Treba se je poenotiti okrog ene osrednje osebe. Deljenje na različne nove in nove stranke se mi zdi otročje in neumno. Poglejte, kaj se je zgodilo s strankami, ki sta jih ustanavljala Kangler, pa Primc in tako naprej.
Zbrati bi se morali zdaj. Že zdaj bi se morali ukvarjati s tem, kdo bo kandidiral čez štiri leta. Pri tem pa ne morejo biti ti posamezniki sami, ampak je treba okrog njih tudi zbrati ekipo. Če se zberemo, mislim, da nas je dovolj.
Kar težko mi je gledati te delitve med nami. Namesto, da bi imeli državniško zavest, se gremo neke strankarske drobnarije. To ni ne koristno, ne pametno. Mislim, da je med mladimi polno ljudi, ki imajo ideje, samostojno pamet in lahko izrazijo svoje mnenje. Včasih je bilo to težje. Z vseh strani zbrati iniciative, potem pa se poenotiti okrog najboljšega kandidata in se ga držati. To je po mojem mnenju recept za uspeh.
Za nami so lokalne volitve. Ljubljana je praktično skozi celotno zgodovino bila nagnjena v levo, še pred drugo svetovno vojno je večina županov prihajala iz liberalne stranke, mestna oblast pa ni dopustila denimo gradnje Zavoda sv. Stanislava, zato ta stoji v Šentvidu, ki takrat ni bil del Ljubljane. Tudi leta komunizma so potem naredila svoje. Pa vendar ste leta 1990 uspeli prepričati Ljubljančane, da so vodenje mesta zaupali krščanskemu demokratu. Kako vam je to uspelo?
Takrat se je spreminjala celotna družba. Tudi v Ljubljani je to takrat lepo zvenelo in bilo dobrodošlo, še posebej od začetka.
Ko sem postal župan sem odprl vrata magistrata in k meni niso hodili samo meščani, ampak tudi takšna in drugačna združenja, od učiteljev, do gasilcev in tako dalje. Videli so, da se v Ljubljani dogaja nekaj novega, da je mesto zaživelo.
Ko sem zaključeval mandat so hodili k meni ljudje in me prepričevali, da kandidiram še enkrat. Spomnim se treh zdravnikov iz UKC Ljubljana, ki jih nisem poznal, pa so prišli k meni in me prepričevali, da še enkrat kandidiram. In ko sem rekel, da ne bom, so se čez en teden vrnili in poskusili znova.
Zakaj pa niste ponovno kandidirali?
Takrat sem imel dovolj. Ljubljana je takrat imela pet občin in težko je bilo voditi tako razbito upravo, kjer so za vsako malenkost morale sodelovati posamezne občine. Brez tega mestna uprava ni mogla storiti prav nič.
Verjamem, da če bi še enkrat kandidiral, bi bil izvoljen. Ko smo imeli zbor na Kongresnem trgu in sem jaz govoril, je bil trg povsem poln, čeprav nisem imel kaj posebnega povedati. Takrat je bilo takšno vzdušje in, če bi takrat nastopil primeren župan, bi lahko to stanje obdržali.
Sam sem iskal namestnika, pa nisem našel nikogar. Vsi so videli, kako težaško delo je to, posebej, ker so nam metali toliko polen pod noge.
Spomnim se, da je nekoč prišel k meni dr. Rupel, ki mi je povedal, da bo kandidiral za župana, in me je spraševal, kaj mora župan početi. Bil je ugleden Ljubljančan, s svojo zgodovino, lepimi literarnimi in profesorskimi deli, za županovanje pa ni bil pripravljen. Seveda je potem zaškripalo.
Krščanski demokrati pa so imeli sami s seboj takrat ogromno dela. Peterletu so vse podirali, takrat niso bili v stanju, da bi uspeli obdržati župana.
Sam se nisem odločil iz več razlogov. Želel sem ohraniti svoje zdravje. Županovanje je bilo izredno naporno. Poleg tega sem imel svoje podjetje, ki ga je sicer takrat že vodil sin, a je bil mlad, začetnik, ki je komaj zaključil šolo. Moral sem poskrbeti za svojo družino, da je lahko živela. Mi nismo imeli nobenih privilegijev, štipendij ali česa podobnega.
Takrat se je pripravljala združitev občin v eno mestno občino in tukaj je šlo za tako zahtevno zadevo, da sem ocenil, da temu nisem kos. Šlo je predvsem za finančne in pravne zadeve, sam pa nisem strokovnjak ne na enem, ne na drugem področju.
Kasneje pa ste vendarle še enkrat poskusili …
Ko je bilo konec županovanja dr. Rupla in gospe Potočnikove, ki sta se na županskem mestu oba slabo odrezala, se nisem mogel premagat, da ne bi še enkrat kandidiral. Takrat sem še mislil, da bi lahko uspel, pa je potem Janševa stranka ni dovolila, da bi nek krščanski demokrat še enkrat kandidiral.
Več pristašev te stranke me je nagovarjalo, naj kandidiram, tudi gospod Kovačič, ki je imel takrat tam pomembno vlogo. Ko sem se odločal, ali bi še enkrat kandidiral, sem se srečal z zastopniki Janševe stranke, ki so rekli, da morajo vprašat še svojega šefa ter da mi odgovor sporočijo čez en teden. Nikoli jih ni bilo več blizu in jasno je bilo, da me ne marajo.
Če bi kandidiral kot skupni kandidat, bi verjetno uspel. Janša pa je takrat imel svojega kandidata, dr. Antona Jegliča, ki je bil verjetno odličen profesor in alpinist, v mestu pa se ni nikoli nič angažiral. Tako za izvolitev ni imel nobenih možnosti, ker ga nihče ni poznal. Še jaz ga nisem poznal, pa sem poznal praktično celotno univerzo takrat. Tako je potem prešla ta možnost.
Naše prijateljske stranke so tako ob sebi ali proti sebi rajši imele stare komuniste kot pa krščanske demokrate.
Kaj je bilo leta 1990 ključno za vašo izvolitev. Kakšno kampanjo ste vodili, da ste nagovorili ljudi?
Nobene posebne kampanje ni bilo. To je bila kampanja za Slovenijo takrat. In to je bilo močno. Sam pa nisem delal praktično nobene kampanje. Pravzaprav sem se sploh težko odločil za kandidaturo. Naposled je dr. Bučar, s katerim sva se poznala že od prej, prepričal mojo ženo, da je rekla, »no, pa naj bo.« Odločitev za to ob veliki družini s šestimi otroki ni bila lahka.
In tako sem kandidiral, res pa je, da nisem imele nekega pravega nasprotnika. Tudi v mestnem svetu bolj ali manj samo gospo Potočnikovo. Pri čemer sem imel jaz 43 glasove, ona pa 23. Tako sem prišel na županski položaj, ki se mu je takrat reklo predsednik skupščine. Ampak takoj po izvolitvi me nihče ni ogovarjal s predsednik skupščine, vsi so mi rekli župan. In tako sem se tudi obnašal.
Kaj vam iz tistega časa najbolj ostaja v spominu?
Navdušenje velikega števila ljudi v Ljubljani. Tako do mene kot tudi do moje žene. Oba sva bila precej aktivna v cerkvenih krogih, v krščanskem gibanju, cerkvenih ustanovah. Takrat je bilo veliko veselja in malo nasprotovanja.
Celo z Janezom Kocijančičem, ki je vodil stare komuniste, takrat preimenovane v stranko demokratične prenove, sva se lepo pogovarjala. So bili sicer njegovi zelo ostri proti meni, nekateri so skušali celo preprečiti da bi bil izvoljen, pa niso imeli možnosti.
Kakšno vlogo je imela mestna oblast v času osamosvojitvene vojne?
V začetku, ko vlada še ni funkcionirala v vsej svoji polnosti, Slovenije pa svet praktično ni poznal, so pa vedeli za mesto Ljubljana. Ljubljana je bila vključena v združenje glavnih mest posameznih republik in ravno v tistem času je prišla vrsta na ljubljanskega župana, da postane predsednik tega združenja. Ljudje z vseh koncev so se obračali na Ljubljano in njenega župana.
Ameriški veleposlanik v Beogradu, Warren Zimmerman mi je takrat napisal ostro pismo, da ne moremo imeti Slovenije in naj nehamo. Sam sem se takrat tudi v javnosti odkrito zavzemal za samostojno Slovenijo. Takoj po izvolitvi sem imel velik intervju v Delu. Hitro so se organizirali tudi krščanski demokrati in socialni demokrati v okoliških državah. Hitro sta me obiskala dunajski in graški župan. Že o nekaj tednih sta stopila v kontakt, potem sta k meni pošiljala delegacije.
Vsi ti so prihajali k mestni oblasti, ker vlada takrat še ni delovala. Iz Francije sta prišla dva delegata samo do mene. Nemški minister Genscher je prek pobratenega mesta Wiesbaden v Ljubljano poslal delegacijo preverit, kaj se dogaja.
Kakšna pa je bila vloga mestne oblasti med samo vojno?
Prvi dan, ko se je začela vojna, sem sklical sestanek vseh strank. Vsi, tudi tisti, ki so v predhodnih mesecih na različne načine nasprotovali, so prišli na sestanek. Tam sem rekel, da je vojna in da moramo v tem času sodelovati. Takrat smo držali skupaj.
V Ljubljani je bilo nastanjenih 3000 vojakov, ki jih je bilo treba preskrbeti. Takrat smo mislili, da je naša naloga, da jim zagotovimo hrano, in smo za to poskrbeli.
Marsikdo se je hodil skrivat na magistrat, saj so v zadnjem delu tudi kleti in zaklonišča. Sam se nisem nikoli skrival, ampak sem bil vedno v svojem uradu, tudi ko ni bilo nikogar.
V tistem času smo držali skupaj.
Po letu 1994 pa ni noben kandidat pomladne opcije uspel osvojiti županskega stolčka, večinoma niti ni uspel priti v drugi krog. Čemu pripisujete to?
To je tudi zame ena velika uganka. Ne vem, zakaj smo se tako razpršili. Ko sem zaključil županski mandat, sem postal predsednik ljubljanskega odbora krščanske demokracije. Na volitvah smo osvojili 13,8 % glasov. Ko mi je gospod Bajuk čestital, sem mu rekel, da bi morali na naslednjih volitvah osvojiti najmanj 15 %. Potem pa so prišli ti, »mladi fantje«, kot jim pravim, v mislih imam Marjana Podobnika in ostale, in so vse pomešali, podrli, če hočete. Čisto vse.
Krščansko demokracijo, ki je bila takrat najmočnejša stranka, so razbili. Mislim pa, da se ta »poba« ni zavedal, da je bila v ozadju verjetno Partija.
Kako bi se danes pomladni pol lahko resno spopadel z Zoranom Jankovićem?
Mislim, da je bil do sedaj problem, da ni bilo neke osrednje osebe, okoli katere bi se poenotili.
Pa saj so vendar bili skupni kandidati, denimo Anže Logar, ki so ga podprle vse stranke na tem polu, pa tudi ni uspel.
Logar je prišel dve, tri desetletja prepozno, ko je že vse razbito. Stara garda se je potrudila takrat, da ni nastalo nobeno novo jedro, ki ne bi bilo njihovo. Tako smo bili razpršeni, rahlo skregani, za kar so poskrbele zunanje sile. Sam sem se izogibal kreganju, tudi takrat, ko so me silili v to. In od tega si nismo opomogli. Še danes se to pozna.
Menim, da desna sredina nima nobenih možnosti, dokler se ne poenoti okrog enega kandidata, ki bi se postavil na čelo tega gibanja. In to ne more biti Janša. Treba bo najti nekoga drugega. Sam sem spomladi predlagal Janeza Ciglerja Kralja.
Če ne deluješ organizirano, nimaš nobene možnosti za zmago. Stare strukture pa so znale poskrbeti, da smo ostali med seboj razbiti. Nekateri so se zavedali, nekateri pa sploh ne, kaj v resnici počnejo.
Je tudi današnja razklanost torej posledica dogajanja v devetdesetih?
Vse, kar se dogaja danes, je posledica nečesa. Danes mislim da v ozadju ni neke sile, ki bi to še naprej vsiljevala, je pa razdeljena posledica vsega tistega, kar se je dogajalo v preteklosti.
Morda bodo kaotične razmere dosegle, da stopimo skupaj. Volitve niso odrazile realnega stanja. Verjamem, da je na desni veliko več ljudi, kot se je pokazalo na volitvah. Ampak, ker smo tako razbiti, nimamo ne vem kako velikih možnosti. Če se zberemo skupaj, lahko uspemo. Mislim, da še ni vse izgubljeno.
Po letošnjih lokalnih volitvah v mestnih občinah desni pol praktično nima nobenega župana. Izjema je morda Novo mesto. Kako to?
Tukaj so uspeli. Delno pa smo tudi sami »zafurali« situacijo v zadnjih nekaj letih. Imam svoje mnenje glede tega, ampak raje ne bi razvijal misli v tej smeri.
Pa vidite kakšne rešitve, kako mesta osvojiti nazaj?
Treba se je poenotiti okrog ene osrednje osebe. Deljenje na različne nove in nove stranke se mi zdi otročje in neumno. Poglejte, kaj se je zgodilo s strankami, ki sta jih ustanavljala Kangler, pa Primc in tako naprej.
Zbrati bi se morali zdaj. Že zdaj bi se morali ukvarjati s tem, kdo bo kandidiral čez štiri leta. Pri tem pa ne morejo biti ti posamezniki sami, ampak je treba okrog njih tudi zbrati ekipo. Če se zberemo, mislim, da nas je dovolj.
Kar težko mi je gledati te delitve med nami. Namesto, da bi imeli državniško zavest, se gremo neke strankarske drobnarije. To ni ne koristno, ne pametno. Mislim, da je med mladimi polno ljudi, ki imajo ideje, samostojno pamet in lahko izrazijo svoje mnenje. Včasih je bilo to težje. Z vseh strani zbrati iniciative, potem pa se poenotiti okrog najboljšega kandidata in se ga držati. To je po mojem mnenju recept za uspeh.
Zadnje objave
Alojzij Šuštar: svetovljansko življenje, domoljubna duša
8. 12. 2024 ob 18:15
Dotik kot temelj človeške povezanosti
8. 12. 2024 ob 15:00
Film: Marija, hči svojega Sina
8. 12. 2024 ob 12:12
Padec sirskega diktatorja Bašarja Al Asada, islamistični uporniki prevzeli oblast
8. 12. 2024 ob 11:42
Življenjski kažipoti
8. 12. 2024 ob 9:00
Kraljica miru vabi k spreobrnjenju
8. 12. 2024 ob 6:00
Torta »Browniemisu«
7. 12. 2024 ob 16:08
Ekskluzivno za naročnike
Alojzij Šuštar: svetovljansko življenje, domoljubna duša
8. 12. 2024 ob 18:15
Film: Marija, hči svojega Sina
8. 12. 2024 ob 12:12
Življenjski kažipoti
8. 12. 2024 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
DEC
08
Adventni bazar Vrtca Lavra
08:00 - 11:00
DEC
08
DEC
09
Telovadba zase - vaje za hrbtenico, HSD Črnomelj
17:00 - 18:00
DEC
09
DEC
10
Elda Viler in Ivo Gajič: Elda
19:19 - 21:30
Video objave
Izbor urednika
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolno usmerjene ženske
5. 12. 2024 ob 6:00
Domovina 177: Želja žensk nad koristjo otrok
4. 12. 2024 ob 6:00
39 komentarjev
Marjan Podobnik
"Po letu 1994 pa ni noben kandidat pomladne opcije uspel osvojiti županskega stolčka, večinoma niti ni uspel priti v drugi krog. Čemu pripisujete to?
To je tudi zame ena velika uganka. Ne vem, zakaj smo se tako razpršili. Ko sem zaključil županski mandat, sem postal predsednik ljubljanskega odbora krščanske demokracije. Na volitvah smo osvojili 13,8 % glasov. Ko mi je gospod Bajuk čestital, sem mu rekel, da bi morali na naslednjih volitvah osvojiti najmanj 15 %. Potem pa so prišli ti, »mladi fantje«, kot jim pravim, v mislih imam Marjana Podobnika in ostale, in so vse pomešali, podrli, če hočete. Čisto vse.
Krščansko demokracijo, ki je bila takrat najmočnejša stranka, so razbili. Mislim pa, da se ta »poba« ni zavedal, da je bila v ozadju verjetno Partija."
To je odgovor g.Jožeta Stergarja na vprašanje,kako to ,da po njegovem županovanju v Ljubljani krščanski demokraciji ni nikoli več uspelo zmagati.
"PRIŠLI SO MLADI FANTJE,V MISLIH IMAM MARJANA PODOBNIKA IN OSTALE,KI SO VSE PODRLI,...ČISTO VSE. KRŠČANSKO DEMOKRACIJO,KI JE BILA TAKRAT NAJMOČNEJŠA STRANKA,SO RAZBILI..."
Oprostite,spoštovani g.Stergar,o čem govorite.Jaz z usihanjem takratne krščanske demokracije nimam nič. Obžalujem,da s takimi neresnicami v desnosredinski prostor vnašate del dodatne zmede in nezaupanja, kar sicer pogosto očitate drugim. Spoštujem vaša prizadevanja v okviru Prebudimo Slovenijo.Sam sem bil pobudnik in soustanovitelj iniciative Molitev in post za domovino in vem,koliko angažiranja zahtevajo take pobude,če naj uspejo.
Način, da izpostavljate predvsem svoje zasluge in (celo z neresnicami) žigosate vam nevšečne, pa po mojem prepričanju žal ni pot k zmagovitim rezultatom desnosredinske opcije v Sloveniji.
Ta odgovor vam pišem, ker v številnih intervjujih in komentarjih v preteklih letih žaljivo in tendenciozno govorite o meni,mojih sodelavcih in SLS. Glede na vso gnojnico,ki je bila v medijih zlita name v zadnjih 25 letih bi tudi ta natolcevanja pustil neodgovorjena,če bi šlo le zame.Zaradi številnih, ki s(m)o se izpostavljali in ,mimogrede,tvegali verjetno mnogo več kot vi - zaradi protikorupcijskih prizadevanj so nekateri izgubili službe, bili so diskreditirani, razvrednoteno je bilo njihovo dotedanje večdesetletno strokovno delo...,sam sem moral več kot 4 leta imeti varnostnike, na zahtevo policije nastopati na shodih v neprobojnih jopičih...-pa ne morem več molčati ob vaših neresnicah.
Vabim vas na javno soočenje na Domovini ali v kateremkoli drugem mediju, kjer mi lahko postavite neomejeno število kakršnihkoli vprašanj,sam pa bom razložil, katere trditve v tem in drugih vaših intervjujih so neresnice.Če pa na tako soočenje ne pristanete,vas pozivam, da prenehate za utemeljevanje vaših resnic uporabljati neresnice o meni. Če nekdo zavestno človeku uničuje dobro ime, je podobno, kot bi človeka fizično ubijal.
Ne počenjajte tega,saj verjamem,da verjamete v Božjo pravičnost. Sam se zavedam,da sem v življenju naredil marsikaj dobrega in marsikaj narobe,zato tudi tista ponižanja, ki sem jih neupravičeno deležen, sprejemam in darujem v zadoščenje za svoje prestopke. Prav nikomur ne želim nič slabega. V prvi vrsti zaradi sodelavk in sodelavcev,ki so za lepšo prihodnost Slovenije in Slovencev darovali najbolj plodna leta svojega življenja in so z neupravičenimi napadi name tudi sami diskreditirani,pa se čutim dolžnega prizadevati za resnico tudi o tem delu zgodovine.
MEFISTO
Neprijetno je oponirati staremu človeku, vendar pa je le treba reči, da se nekdanja funkcija predsednika občinske skupščine vsebinsko nikakor ne more primerjati z današnjo funkcijo župana občine, ki je bolj primerljiva s funkcijo nekdanjega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine.
Nekdanji predsednik ljubljanske občinske skupščine je imel srečo, da je imel izredno pogumnega in lucidnega predsednika izvršnega sveta, ki je v Ljubljani zaslužen za večino premikov od komunistične metropole k spodobno vodenemu mestu.
Seveda so kasnejši župani, predvsem pa Zoran Janković, vse to izpridili in iz Ljuljane naredili Babilon ras, narodov, jezikov, kultur oziroma nekultur in puhloglavja.
Resnici na ljubo je treba priznati, da tudi gospod Jože Srgar ne bil nikoli izvoljen za ljubljanskega župana, če bi moral kandidirati pod današnjimi kandidacijskimi pogoji, ki veljajo za župane.
omega
Res so vsi vodilni iz Demosa s Pučnikom in Bučarjem na čelu bili bolj, ali manj naivni. Med njimi so bili tudi vrinjenci-saboterji, kot npr Spomenka Hribar, Tit Turnšek in še kdo. Če je bil kdo pazljiv in najmanj naiven je bil to ravno JJ, v SDS, tedanji SDSS so kmalu spregledali Turnška, ki je nato moral oditi in je z razdiralnim delom nadaljeval v SLS, končal pa pri svojih - Zvezi borcev za vrednote NOB.
NI razloga za očitke JJ ker ni bilo lustracije. Prvič zato, ker JJ o tem ni odločal. Izmed najbolj pomembnih vodilnih Demosa od Pučnika, Bučarja, Rupla in drugih ni bil nihče za lustracijo. Najpomembneje pa je to, da je bila odsotnost lustracije pogoj za to, da ni prišlo komunističnega upora ob napadu JLA v juniju 1991.
Andrej Muren
G. Strgar ima povsem prav, ko pravi, da bi morale desne stranke sodelovati, ne pa se medsebojno prepirati. Vendar vsaj v Ljubljani tudi to ne bi bilo dovolj, ker na desnici nimamo svojih medijev, le nekaj strankarskih glasil in eno majhno, tudi strankarsko TV. Za povrhu je vsaj 30% Ljubljančanov Neslovencev, ki niti za živo glavo ne bi volili kakšne desne stranke oz. kandidata.
G. Strgarja pa moram razočarati, če misli, da bi bil (leta 1994) spet izvoljen za župana, če bi kandidiral. Pozablja namreč, da je bil leta 1990 za župana izvoljen v Mestni skupščini, ne na splošnih volitvah za župana, kakršne so bile uzakonjene šele leta 1994. Izvoljen ne bi bil zaradi zgoraj navedenih razlogov. Zagotovo pa bi bil precej boljši kandidat kot takrat (1994) že zelo sporni dr. Bučar.
Problem prof. Jegliča je bil, kot je pravilno navedel g. Strgar to, da je bil širši javnosti povsem nepoznan, protikandidatka Potočnikova pa zelo. Kasneje se desne stranke izvolitvi svojega kandidata za župana niti na daleč niso približale.
Peter Klepec
Kaj pa, ce ni jasno kaj je sploh desno? Razen tega, da naj bi bilo protiutez levemu. Ampak, kaj, ce tudi ni jasno kaj je levo.
omega
Peter Klepec! Za naše razmere tu in sedaj je poenostavljeno povedano: - Levo oz levičarji so tisti , ki so za vse in vsakogar, kar je na vse mogoče načine manjšinsko. So za spolne, rasne, jezikovne in neštete druge manjšine. Blizu jim je neodgovorno vedenje in brezdelje. Poudarjajo svoje pravice, ni jim mar za dolžnosti, zakonov ne spoštujejo. Najmanj pa so za normalne ljudi slovenske narodnosti. - Desno oz desničarji so za vse tradicionalno slovensko. So za ohranjanje slovenščine, za družino, za normalno spolnost. So odgovorni in spoštujejo zakone. Trudijo se živeti od lastnega dela in ne od socialne pomoči, zavedajo se svojih dolžnosti .
Friderik
Peter Klepec , vidim, da te skrbi. Levo je v Slo vse tisto, kar je proti Janši in " klerikalcem", t.j. NSi. Predvsem, če ne bi bilo Janše, bi si tam na levi žile rezali, mnogo bi se jih iz obupa zapilo , veliko bi se jih izselilo v Argentino, Šarec in ostanki njegove falange bi pa šli na fronto reševat Bahmut pred Rusi.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
BOGDAJ, DOBER DAN VSEM.
NO, LJUDI V KARKOLI PRITEGNITI - KAR NI V NJIHOVEM INTERESU - JE TEŽKO.
Pravo, dobro, res avtentično - staro, dobro SLS katoliško stranko - PODPORNO MNOŽIČNO ORGANIZACIJO
"SKSZ" SLOVENSKO KRŠČANSKO-SOCIALNO ZVEZO (1899-1923)
je leta 1899 organiziral dr. Janez Evangelist KREK.
vANJO JE POVEZAL VSA KATOLIŠKAKULTURNA DRUŠTVA, KATOLIŠKA DELAVSKA DRUŠTVA itd.
Leta 1906 je dodal v SKSZ še mladinsko TELOVADNO VSESLOVENSKO DRUŠTVO - "SKSZ slovenski OREL", ki je množično deloval po vsej Sloveniji - do leta 1929.
V 1930. letih pa so POLIT STRANKO - SLS - opirale množične mladinske zveze
ZFO - SLOVENSKI KATOLIŠKI FANTOVSKI ODSEKI
in
ZDK - ZVEZA KATOLIŠLIH DEKLIŠKIH KATOLIŠKIH KROŽKOV.
Obe ti dve zvezi sta od 1930. -1941 leta zelo aktivni delovali v 1930 letih - pri župnijah po celi Sloveniji.
ZFO fantje in ZDK dekleta so gojili telovadbo in razne kulturno-izobr. aktivnosti.
ZFO in ZDK - so dogradili ORLOVSKI Plečnikov stadion in na njem telovadili.
Decembra 1938
so ZFO in ZDK podprli dr. Korošca, ki je dobil - 78% volilnih glasov SLS.
To o
kar 78 % - volilnih glasov za katoliško polit stranko SLS - NI "PRAVLJICA"
RESNO ZAINTERESIRANI, LE POLNO PREDSTAVLJENI – SE LAHKO PRIDRUŽITE MOJI SKUPINI – ČASTILCEV POTITIVNE NAŠE SLOVENSKE KULTURNE TRADICIJE IN POKOJNIH POZITIVNIH Slovencev.
Brez zadrege se mi oglasite.
Ni častno in spodobno, da
– na Jesenicah propada katoliški ORLOVSKI “DELAVSKI” DOM,
– v Novem mestu pa ex SOKOLSKI DOM it..
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.
rasputin
Janša, Tonin, Grims in ostali bi morali zahajati v zdaj moderne fitnese pa v disko klube in pivnice in tam agitirati za desnico. No, pivnice bi bilo morda bolje izpustiti, ker imajo zlovešč sloves v politiki zaradi zgodovine v Nemčiji. Potem bo desnica dobila toliko kot Orli in Sokoli skupaj in še več.
maligur4
"Kaj je bilo leta 1990 ključno za vašo izvolitev. Kakšno kampanjo ste vodili, da ste nagovorili ljudi?"
"Nobene posebne kampanje ni bilo."
Minilo je več kot 30 let in kaj imamo? Razvajeno in napačno vzgojeno mladino. Da nekdo, ki ni povohal prejšnje države opeva in jo še slavi, sem kriv jaz in meni podobni. Pustili smo da nam otroke vzgajajo tako kot so nas. Šolstvo je izgubljeno. Res je da mene ni spraševal noben, le kdo sem ? Navadni državljan, ki mu je bila dana pravica odločanja o spremembah iz bivše države v sedanjo. Večina nas je mislila da to pomeni spremembo na vseh področjih. Le kaj so mislili politiki, ki so vpeti od samega začetka je vprašanje???
mopsen
Edino kar očitam JJ, je ,da je naivno verjel Kučanu in ostalim, na daljši rok razmišljajočim rdečim privlegirancem, kleptomanom, ki so se iz rdečih direktorjev spremenil v vele kapitaliste , demokratično izšolane sodnike, vsesplošno zahodno napredno usmerjene profesorje na Faksih......povsem Slovensko usmerjene, vsestransko razmišljajoče učitelje na osnovnih šolah..... JJ zamerim njegovi NAIVNOSTI, da ni bil uvedena LUSTRACIJA......Te napake se nikoli ne bo dalo popravit...posledice so večne.
MEFISTO
Lustracijo sta zavrnila France Bučar in Lojze Peterle. France Bučar je lustracijo ustavil z besdami, samo preko njegovega trupla, Lojze Peterle pa je pribil, dovolj je bila ena revolucija. Bučarjev pogoj je že izpolnjen. Le Peterle si mora še premisliti in lustracija se lahko prične.
Ljubljana
Mopsen, jaz pa vam ocitam da imate glede lustracije tako nepravo.mnenje. In da je Jansa tega mriv?? Je bil on preds vlade ali drzave? Morda najvecje stranje? Ne, leta 90 in 91 je bil obr minister pri 32 letih in se je ukvarjal z obrambo Slo. Mnogi realni ljudje so glede moznosti za lustracijo povedali da ni bila mogoca... Zelje so eno, realnost la drugo...
Andrej Muren
Za prepotrebno lustracijo nismo na desni nikoli imeli potrebne večine. Celo majhna DEMOS-ova večina je bila premalo, ker je imel v svojih vrstah kar nekaj levih krtov.
rasputin
Lustracije ni bilo, ker je bila večina demosovcev bivših partijcev. Demos bi tako moral lustrirati samega sebe. Tudi Janša in Pučnik bi odletela. Da o kakem Ruplu, Bavčarju, zakoncih Hribar in brez števila drugih aktivistov Demosa po vsej Sloveniji niti ne govorimo.
omega
Res so vsi vodilni iz Demosa s Pučnikom in Bučarjem na čelu bili bolj, ali manj naivni. Med njimimi so bili tudi vrinjenci-saboterji, kot npr Spomenka Hribar, Tit Turnšek in še kdo. Če je bil kdo pazljiv in najmanj naiven je bil to ravno JJ, v SDS, tedanji SDSS so kmalu spregledali Turnška, ki je nato moral oditi in je z razdiralnim delom nadaljeval v SLS, končal pa pri svojih - Zvezi borcev za vrednote NOB. NI razloga za očitke JJ ker ni bilo lustracije. Prvič zato, ker JJ o tem ni odločal. Izmed najbolj pomembnih vodilnih Demosa od Pučnika, Bučarja, Rupla in drugih ni bil nihče za lustracijo. Najpomembneje pa je to, da je bila odsotnost lustracije pogoj za to, da ni prišlo komunističnega upora ob napadu JLA v juniju 1991.
omega
Res so vsi vodilni iz Demosa s Pučnikom in Bučarjem na čelu bili bolj, ali manj naivni. Med njimi so bili tudi vrinjenci-saboterji, kot npr Spomenka Hribar, Tit Turnšek in še kdo. Če je bil kdo pazljiv in najmanj naiven je bil to ravno JJ, v SDS, tedanji SDSS so kmalu spregledali Turnška, ki je nato moral oditi in je z razdiralnim delom nadaljeval v SLS, končal pa pri svojih - Zvezi borcev za vrednote NOB. NI razloga za očitke JJ ker ni bilo lustracije. Prvič zato, ker JJ o tem ni odločal. Izmed najbolj pomembnih vodilnih Demosa od Pučnika, Bučarja, Rupla in drugih ni bil nihče za lustracijo. Najpomembneje pa je to, da je bila odsotnost lustracije pogoj za to, da ni prišlo komunističnega upora ob napadu JLA v juniju 1991.
helena_3
https://casnik.si/slovenija-se-zdaj-suce-drugace-ali-naj-kristjani-to-kar-mirno-sprejemamo/
Odličen komentar na to temo dr. Juhanta v Časniku. In obenem odgovor g. Strgarju.
MEFISTO
Mož je nekaj desetletij prespal, zato so za vse težave NSi krivi drugi.
Ne le Janša, tudi Podobnika
mopsen
Po naslednjih volitvah,bo pomladni pol edino še SDS...mogoče z minimalnim številom,tudi SLS.
Medtem,ko je že od nekaj dni nazaj ,po zaslugi vodstva in nekaterih poslancev ,Nsi zunaj parlamentarna stranka.
Če pa gledam nekaj tednov vnaprej, pa bo s svojim vstopom v GOLOBOVO hunto, ...Nsi po naslednjih volitvah, le še nek bled, žalosten spomin. Mogoče neko društvo iz Kamnika.
rasputin
Če želi desni blok še kdaj vladati, se mora - pomladiti. Tudi idejno.
Nekdanji pomladniki so uspeli zmagati z Demosom, ker so imeli kurantno idejo - osamosvojitev.
Od tam naprej pa je šlo samo navzdol. Ideje, ki nikogar ne zanimajo, ki jih volilno telo zavrne, v politiki nimajo kaj iskati.
Temeljni nesporazum na relaciji (katoliška) politična desnica - volivci je ta, da desni politiki mislijo, da volivce zanima politični vpliv katoliške cerkve. Ne samo, da jih to ne zanima: to jih odbija! Tudi mnoge kristjane.
Je pa res, da je trdo jedro desnih volivcev predstavljajo katoliški fundamentalisti, tako kot predstavljajo trdo jedro levih volivcev člani Zveze borcev, ki to seveda več niso, saj so premladi. Ampak žal so tako levi kot desni fundamentalisti kot dve mlinski kolesi na vratu slovenskega naroda, ki se zato utaplja v retrogradnih političnih kontroverzah in poustvarjanju sovraštva iz časa državljanske vojne.
Kako izziti iz tega stanja, je ključno vprašanje slovenske politike, saj nas radikalizacija na fundamentalnih političnih stališčih iz včerajšnjih ideoloških delitev pelje v vedno večjo polarizacijo in izven okvirov ustavne demokracije. Golobov radikalizem, ki ima recidive nekdanjega partijskega enoumja, je dovolj zgovorno znamenje, kam plovemo.
mopsen
Pozabljaš ključni, najpomembnejši razlog poraza desnice,kamorkoli stopiš.....to so mediji, ki so v 98% lasti levih mogotcev, levih tajkun povezav, starih "v genih določenih, edino pravilno razmišljajočih, samo njim v zibelko položenih pravic in zveličavnih resnic". Narod, pa v borbi za svoj čim višji standard,iz velikega pohlepa,za vedno in samo..še več, več,več....ni več sposoben niti noče razmišljati s svojo glavo, ampak pivna,kar mu SLO novinarski aktivisti,kruhoborci, z velikim uspehom vlivajo v možgane. Da ne omenjam socialističnega šolstva, krivosodja,tožilstva, KPK.....kjer je vse indoktririno in vodeno iz strani starih privilegirancev, sedaj že popolnjeno, z njihovimi sinovi in vnuki. Zato,se pa tud večina mladih raje pridruži tej vladajoči kliki, ker drugače za njih ni uspeha,kariere, ..so družbeno in socialno izločeni in zasramovani Slovenski razvajen narod ,potrebuje eno veliko katarzo...prehitro in prepoceni je prišel do svoje domovine in sorazmerno dobrega standarda,ki ga NE CENI IN NE SPOŠTUJE
Kozorog
Če odmislimo tajkunsko levico, ki je totalno poblaznela inizgubila kompas zaradi zmagoslavja ob ponovno uspešni prevari večine volivcev, ki so se udeležili volitev, pridemo do tega, kaj narediti na sredini in desno od sredine. Dejstvo je, da SDS zaseda prostor od katoliških fundamentalistov, pa vse do rahlo levih liberalcev in celo tistih socialdemokratov, ki ne želijo voliti fašističnih strank tajkunske levice. To dejstvo je za eno stranko preveč, je neobvladljivo in uničujoče za ostale morebitne stranke desnice. Vse stranke na desnici so se oblikovale podobno kot SDS, le z veliko manjšim uspehom, vse stranke na desnici, vključno z nevladno stranko SLS, pa v resnici ne želijo zastopati podeželja in to prepuščajo dokazano komunistični KGZ, potem se pa čudite zakaj desnica ne more zmagati. NSI naj opusti pripis krščanska demokracija in naj se umesti na liberalno sredino, ker tako v resnici funkcionira, okrepi naj se s podobno razmišlujočimi SDS-ovci, SDS naj pokriva zmerno meščansko desnico in opusti teme iz 2.SV in 10 let po njej, SLS pa naj postane prava SLS in naj se umakne iz mest na podeželje in prevzame skrb za kmete in njihove interese namesto komunistične KGZ in še bolj komunistična lovske zveze. Za urejanje škode zaradi komunistične revolucije pa naj se ustanovi neka nova SNS, brez titoista Jelinčiča, ki bo zagotovo tudi presegla prag parlamenta. Ja vem , da je ob sedanji konstalaciji desnice skoraj nemogoče, a dokler se ne ustvari nekaj podobnega mojemu razmišljanju, bodo tajkuni še naprej skoraj neovirano kradli. Sreča za Slovenijo je, da se predatorski tajkuni in mrhovinarji med sabo pogosto hudo sprejo in nas posledično do sedaj še niso pripeljali v bankrot, a z nastankom golobizma so se tudi te grožnje povečale.
Friderik
"...poustvarjanju sovraštva iz časa državljanske vojne". To je po moje bistveno. Poleg tega, da t.im. desnica nima ustreznega voditeljskega kadra, je levici uspelo desnico neločljivo povezati s kolaboracijo in domobranstvom. Češ, da nas samo to zanima, kosti , grobovi.... da smo nekakšni klerikalci izpred 2 sv.vojne in podobno. In tako večina Slovencev, ki je konservativna, voli tako imenovane napredne sile.
mopsen
Kar se tiče zanimanja desnih volilcev do vpliva katoliške cerkve na politiko, ti lahko mirno zagotovim, da nas je veliko takšnih, ki smo RAZOĆARANI nad pasivnostjo Slo škofov in najvišjega cerkvenega vodstva v Slo. Vsi ,razen izjeme G.škofa Štumpfa, so za nas izredno veliko negativno presenečenje. Pa ne samo zaradi velike ,velike pasivnosti, ampak celo tihim dobrikanjem in strinjanjem z levo kamarilo, ki je že v osnovi , zgodovinsko dokazano velik nasprotnik Cerkve in Krščanstva. Če bi bil Jezus tako brez karakterja , strahopeten, nenačelen,...nebi nikoli s svojim križem in trpljenjem ,svet odrešil...mu je satan obljubljal kraljestvo na zemlji, pa ga Kristus ni sprejel..sprejel je ogromno trpljenja in sramotilno križanje. Slo cerkveno vodstvo, pa niti pri obrambi družine in otrok , ne upa stopiti v javnost, ampak samo za cerkvenimi zidovi, kaj šele kaj drugega. S tem tudi zavirajo in verjetno tudi prepovedujejo, ostalim ,tud mlajšim duhovnikom, ki so se naveličali kloftanja po obeh licih in sedaj še po hrbtu..... s strani leve kominterne....da se tudi oni kdaj oglasijo, v prid desnih načel in drugače mislečih. Lahko bi se zavedali, da če imajo Nika, Čordič, Ličina Jenull....ter ostale nevladne izkoriščevalsko aktivistične , pijavkarske nevladne organizacije veliko pravice , do svoje pljuvaške propagande, jo ima tud Slovenska Cerkev z nekaj stotisoči, aktivnimi Katoliki.
rasputin
Pozabljaš ključni, najpomembnejši razlog poraza desnice,kamorkoli stopiš…..to so mediji *** Desnica ima tudi svoje medije. Problem je, da nimajo poslušalcev, gledalcev, bralcev. Slovenec je propadel, ker ljudem pač ni bil všeč. Nova24TV je neprebavljivo propagandno trobilo... Niso vedno vsega krivi drugi. To je filozofija luzerjev.
Kraševka
Točno ste razložili. Največ krivde, za zmago Levice nosijo Mediji, skupaj z Nacionalko. Kako je Nacionalka nabijala proti vladi - JJ, sedaj pa Golobu se samo dobrika. Velik problem je tudi SODSTVO, ker je močno nagnjeno v Levo. Zato ni poštenega sojenja in lahko zmagujejo tudi tisti, ki so plenili DRŽAVNA podjetja, med katerimi je tudi sedanji PV. Sodstvo pa bo tudi njemu pogledalo skozi prste. Za Desne se pa brez dokazov skonstruira AFERA. Kjer bi bila vladavina prava, bi bil ta, ki da LAŽNO ovadbo - kaznovan in ne obratno. Pri nas nimamo VLADAVINE PRAVA. Zato Levica tako zagovarja sedanji ustroj sodstva, ki dela le njim v prid.
rasputin
Problematičen medij je samo javna RTV, ki ne bi smela biti ideološko opredeljena v nobeno smer. Je pa izrazito levo opredeljena. Za povrh je verjetno najvplivnejši slovenski medij. Ampak tudi tu desnica ni znala povleči pravih potez, da bi lahko imela svoj prostor v nacionalki.
Ljubljana
Odg mopsen.. Ja, res je tako. Folk naj nasrka pod to vlado ..morda koga sreca pamet. Jim bodo pa levi mediji ves cas lagali da je za njihove probleme kriv Jansa..
Kraševka
Levica se rez nesramno izraža, da nas zanimajo "kosti". Toda tisti ostaniki Slovencev, ki namesto v grobu, ležijo po jamah in breznih res - NISO KOSTI, ampak LJUDJE! Urška Klokočar, ki na RTV Desnico LAŽNO obklada z Nacisti, bi morali tam spomniti, da so Komunisti veliko manj humani od Nacistov. ZLOČINSKO je bilo res pobijanje v NEMŠKIH taboriščih. Še bolj ZLOČINSKO pa je bilo Komunistično pobijanje LASTNEGA naroda v Sloveniji in jih metati v brezna, kjer so nekateri umirali kar več dni. Njihovih posmrtnih ostankov, pa Levica še danes ne dovoli POKOPATI. Kdor ne dovoli groba svojim ljudem, nima kaj iskati ne v vladi in ne v DRŽAVNEM ZBORU!
Andrej Muren
Katoliška cerkev se po letu 1990 žal še nikoli ni postavila na pravo stran, zelo drugače kot kakšen 8. marec, ki nenehno forsira komuniste, pa je ravno tako samo civilno združenje kot cerkev.
rasputin
Andrej, malce pogooglaj, kaj je to sekularna država in ločitev države in cerkve in malce manj se sprenevedaj, da je 8. marec primerljiv s cerkvijo in njeno tisočpetstoletno zgodovino, ki ni bila pretirano vzorna in v skladu z Jezusovim naukom. Pa pomisli, kaj je hotel Jezus reči, ko je rekel: Daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.
debela_berta
Kraševka, SRAM te bodi za te tvoje besede... Kod drugod bi za te klevete šla v zapor!
Gregor
@mopsen Nehajte že jokcati okoli krivde medijev. Desnica je že imela bistveno večji vpljiv in je ZAFURALA. Desnica je ves čas vladanja samo jokcala. Odbila je celo svoje volilce, ki nimamo koga več volit. Vodenje prejšnje vlade je bilo eno najslabših vodenj vlade v zgodovini Slovenije. Pa kaj, če so gospodarstvo vozili dobro. To je samo eno področje. Vse ostalo so ZAVOZILI. Predvsem pa je bila njihova komunikacija z javnostjo (z redkimi izjemami) pod vsako kritiko in ta komunikacija je bila identična komunikaciji pred skoraj 14leti.
Gregor
@Kozorog SLS je ena redkih strank, ki ima ob primerni preobrazbi dostop do sredinjskih volilcev v mestih in to je edini scenarij, ki bi jih pripeljal v parlament (če niso že preveč potonili). VI pa SLSu predlagate, naj še "in naj se umakne iz mest na podeželje in prevzame skrb za kmete ". V mestih SLS-a NI niti za 1% in ne vem, kako si vi tak umik predstavljate? SLSa ni v mesih in to je njihova glavna napaka. SLS naj postane vezni člen med podeželjem in mesti. Tako bo pridobil glasove tako iz podeželja, kakor iz mest in lahko samo še upamo, da jih bo za tistih "usranih" 5%.
Ljubljana
A je g. Strgar pozabil kako je nabijal po SDS?
V vsakem tekstu na Casniku , pa se kje....
mopsen
Očitno je...pa še marsikaj drugega... Kocbek in krščanski socialisti.
Friderik
Ljubljana, in kaj potem?
Gregor
<i>"Jože Strgar: Če želimo znova osvojiti mesta, se moramo na pomladnem polu poenotiti"</i> Takile komentarji me dobedesno razp***! , so povsem tipični za njegov letnik in kontra vsaki zdravi pameti. Svet ni poenoten in nikoli ne bo. <b>Potrebno se je medsebojno poslušati in upoštevati in nič drugega. </b>Velja iz leve na desno, iz desne na desno in je tipično za vse uspešne projekte. Poenotiti, bi pa z drugimi besedami lahko povedal, da si mora 1/ ljudi zamenjat glave, kar je absurden nesmisel. ENotnosti NI; ni izvedljiva niti v nasleslednjih 2miljona letih. Penziči naj ostanejo v penziji in so z njihovimi idejami že dosedaj povsem dovolj zafurali (tu smo predvsem po njihovi zaslugi), mesta pa naj prepustijo ljudem, z bolj elestičnimi možgani. Mlajšim.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.