Jože Mlakar, Časnik: Podnebna stavka – o čem že?

2
Uredništvo

Jože Mlakar v prispevku za Časnik opozarja, da moramo ob navdušenju nad podnebno stavko ohraniti tudi nekaj previdnosti. Takšna velika zborovanja namreč skoraj ne morejo nastati spontano, temveč potrebujejo močno logistično podporo. Prav tako bi morali otrokom v šoli do teh vprašanj priporočiti tudi nekoliko kritične distance. Kajti tudi na tem področju prihaja do zavajanj, pretiravanj ali celo do poneverb.

Leta 2007 je nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore izdal knjigo neprijetna resnica, v kateri je izpostavil problem segrevanja ozračja zaradi učinka toplogrednih plinov. Po knjigi so posneli tudi film, ki je prejel oskarja. Al Gore pa je prejel tudi Nobelovo nagrado.

Toda kasneje se je izkazalo, da je v njegovi knjigi tudi veliko poneverb in napačnih podatkov. Nauk, da je tudi pri ocenjevanju okoljskih sprememb potrebna previdnost.

Še vedno namreč ni popolnoma jasno, zakaj se planet segreva. Nemajhno število znanstvenikov namreč opozarja, da so za to mnogo verjetnejši verjetnejši vzrok sončevi cikli.

Na previdnost pa nas opozarjajo tudi ukrepi, ki so predlagani za zmanjšanje izpustov. Znano je, da so nekatere alternative nepravično očrnjene, med njimi tudi nuklearna energija. Druge, recimo vetrne elektrarne, pa neupravičeno favorizirane, pa čeprav sploh niso tako ekološko čiste. Je tu res posredi le ekologija?

Celoten prispevek si lahko preberete tukaj.

 

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 2

  1. Shod mladine v prid čistega okolje, je “strel” mimo.

    To so organizirali Levičarji, ker jim je v interesu ZMANIPULIRATI mlade, da bi volili LEVO. Protesta so se udeležili poleg mladih predvsem LEVI in to je jasen DOKAZ, kdo je organizator.

    Propaganda LEVIH na tak način, da mladim preprečuje ŠOLANJE tistega dne, mislim, da bi moralo biti kaznivo.

  2. Svetovna levica, kateri je ideološka podlaga marksizem je praktično dosegala vse cilje, ki jih je Marx podal v Komunističnem manifestu. Da, cilji so celo preseženi.
    Kaj sedaj?
    To je vprašanje, na katerega nasprotniki tržnega gospodarstva in pluralistične demokracije, po domače, nasprotniki kapitalizma , nimajo odgovora.
    Naj se še tako trudijo prepričevati ljudi v Evropi, da živijo v bedi in pomanjlanju, jim to nikakor ne uspeva in rezultat je porazen. Na volitvah praviloma izgubljajo in mariskje ne dosegajo niti tretjega rezultata.
    Zato poizkušajo z drugimi sredstvi. Trenutno so se vrgli na okolje in plašijo s toplo gredo,z zastrupljenim ozračjem, s pomanjkanjem pitne vode in z nadležno plastiko.
    O topli gredi je bilo že mnogo napisanega in ni nikakršnih zanesljivih dokazov, da povzročajo toplogreni plini trenutno segrevanje zemlje. Še več, nekatere dokaj zanesljive teorije kažejo na to, da se obdobje toplega vremena končuje in se bo začelo ozračje ohlajati. Postopno zemlja prehaja v rahlo ledeno dobo.
    Tudi ostala okoljska problematika je zazanana in armada tehnologov dela na izboljšanju stanja.
    Nihče sicer ne nasprotuje nenehnemu opzajanju na težave, ki nastajajo z onesnaževanjem, klljub temu pa je strašenje neoptavičeno.
    Škodljive pa so pred vsem norsti, ki jih počnejo levičarji, med katere je nujno potrebno šteti tudi zelene in jih uganjajo z namenom, da si pridobivajo politične točke.
    Eden takšnih kronskih nesmislov je ustavni amandma, ki naj Slovencem zagotovi pitno vodo z ustavo.
    Sedaj je amandma sprejet, tisti pa ki še nimajo vodovodnega priključka, ga še ne bodo imeli, dokler si ga sami ne bodo uredili, ali plačali.
    Tisti, ki pa so priključeni na vodovodno omrežje, morajo vodo plačevati, ne gkede na to, kakšno socialno stanje imajo.
    Pomnjkanja pitne vode v Sloveniji ne bo, saj je je dovolj in še več, kot jo moremo porabiti. Tam, kjer je pomanjkanje, je vzrok za to neaktivnost države, družbe, ki ne najde volje in denarja, da bi zgardila zadostne kapacitete.
    Eno takšnih področji je Obala. Kot ni znano, je tam vodooskrbo rešil strašni Duče, Musolini torej, ki je dal pod fašizmom zgraditi Istrski vodovod in zagotovil vodo za napajanje Obale. Od tistih krutih časov je minilo že mnogo let, naša oblast pa do sedaj še ni uspela zgraditi novega, ki bi zadovoljeval naraščajoče potrebe. Ustavni amandma je sicer lepo zveneča megla, haska pa ni nobenega.
    Če bi imali v Sloveniji na oblasti pametno in zavedno politiko, bi lahko problem rešili brez ustavnega amandmaja in brez populističnega hvalisanja. Tako nam je ostalo v spominu samo hvalisanje, vode na Obali pa bo še naprej prmanjkovalo.

Komentiraj