Joe Biden po enem letu mandata večine Američanov ne prepriča

Ob prvi obletnici prevzema mandata je Joe Biden presenetil novinarje in javnost s kar dve uri trajajočo daleč najdaljšo novinarsko konferenco tega mandata, ko so se korespondenti iz Bele hiše večinoma pritoževali, da vprašanj sploh ne morejo zastavljati.

A čeprav se je Biden zelo trudil prikazati svoje prvo predsedniško leto kot uspešno in priznal tudi nekaj napak, lahko po enem letu ugotovimo, da Biden kaj dosti sploh ni naredil, posebej ob upoštevanju, da Demokrati nadzorujejo tako Predstavniški dom kot Senat.

Prvo leto Bidnovega mandata je zaznamovala epidemija covida-19 in eden njegovih uspehov je vsekakor 74 % precepljenost ameriške populacije. Biden je mandat nastopil praktično istočasno, kot so bila potrjena prva cepiva. Marca je skozi kongres spravil 1.900 milijard vreden paket pomoči za pomoč ljudem in gospodarstvu med pandemijo. Paket je vključeval čeke v višini 1.400 dolarjev za določene skupine, pa dodatek za brezposelne in otroke, s čimer je naredil korake naprej pri reševanju otroške revščine.

A pri obvladovanju pandemije napak ni manjkalo. Že junija je Biden prehitro razglasil zmago nad epidemijo, države pa ni pripravil na val različice delta in omikron. Priznal je napako administracije pri zamudah pri testiranju, še vedno se dobršen del Američanov cepljenju izrazito upira, covid pa je vzel že 858 tisoč življenj. Vrhovno sodišče mu je nedavno razveljavilo zahtevo za obvezno cepljenje zaposlenih v velikih podjetjih.

Da bi popravil vtis, Biden napoveduje, da bodo med Američane brezplačno razdelili milijardo hitrih testov za domače testiranje in 400 milijonov najučinkovitejših mask N95.

Nizka brezposelnost, a visoka inflacija

Biden se je pohvalil, da je bilo v zadnjem letu ustvarjenih 6,4 milijona delovnih mest ter da je brezposelnost na zgodovinsko nizki ravni. Ob prevzemu mandata je brezposelnost znašala 6,4 %, medtem ko je trenutno le 3,9 %. A skladno s padanjem brezposelnosti se ni dvignila zaposlenost. Veliko ljudi je enostavno pustilo službe in ne išče nove, delodajalci se soočajo s hudim pomanjkanjem delovne sile. Slednje sicer vodi v dvige plač, a tudi dvig cen in posledično rekordno inflacijo v zadnjih 40 letih.

Lani so v ZDA zabeležili kar 7 % inflacijo, a mnogi analitiki opozarjajo, da je realna inflacija, ki jo čutijo gospodinjstva, še bistveno višja, inflacija pa nikakor ni začasna, kot je jeseni napovedovala Bidnova administracija. Vzrok zanjo je tudi poplava državnih stimulacij in posledično višje povpraševanje ob nizkih obrestnih merah in težavah v dobavnih verigah.

A Bidnova rešitev je še več državnih investicij. Kongres mu je novembra potrdil 1000 milijard vreden investicijski paket, njegov načrt Zgraditi znova, a bolje (Build Back Better) pa je v kongresu padel, kljub večini v senatu, ki jo zagotavlja glas Kamale Harris.

Kljub večini v Kongresu šibka bera zakonov

Z vidika zakonodajne veje oblasti Bidnovo prvo leto ni bilo optimalno, a za ameriškega predsednika vendarle dokaj udobno. V spodnjem domu je užival spodobno večino, medtem ko je v senatu razmerje med Demokrati in Republikanci 50:50, kjer odločilno pretehta glas podpredsednice.

Kljub temu je Bidnu poleg osrednjega paketa, ki ga je obljubil volivcem in nosi kar ime njegove kampanje (Build Back Better) Bidnu spodletelo spraviti skozi tudi volilno zakonodajo, podnebno agendo in socialni paket. Biden enostavno ni upošteval realnosti v senatu in je skozi skušal spraviti »seznam želja radikalnega dela stranke«, zaradi česar so mu nasprotovali prav vsi Republikanci ter zmernejša demokratska senatorja Joe Mancin iz Zahodne Virginie in Kyrsten Sinema iz Arizone.

V govoru je za neuspehe obtožil Republikance, češ da je njihova edina agenda ovirati njegovo zakonodajo ter da jih še vedno ustrahuje Donald Trump. Glede na to, da se na novembrskih vmesnih volitvah obeta, da bodo Republikanci prevzeli večino vsaj v Senatu, verjetno pa tudi v Predstavniškem domu, bo večino dosežkov svojega mandata Biden moral narediti v tem letu.

Na dnu priljubljenosti med predsedniki po prvem letu

Demokrati to od njega tudi pričakujejo, saj z nepriljubljenostjo ogroža izvolitev demokratskih senatorjev in kongresnikov. Priljubljenost mu je z začetnih 56 % po prvem letu padla na 42 %, z njim pa je nezadovoljnih že 52 % volivcev (ob začetku mandata 35 %). Nižjo oceno je imel le še Donald Trump, medtem ko je Barrack Obama denimo užival 50 % podporo po prvem letu, ob izvolitvi pa kar 70 %. Nezadostno oceno za delo je Bidnu dalo kar 37 % Američanov (Trumpu po prvem letu pa »le« 35 %). Biden sicer pravi, da anketam ne verjame.

Kaotični umik iz Afganistana in (ne)obvladovanje migracij na južni meji

Med največje neuspehe, ki so zaznamovali Bidnov mandat, zagotovo spada kaotični umik iz Afganistana, kjer so rok za umik določili kar Talibani, ameriška vojska pa je evakuirala ameriško veleposlaništvo, medtem ko so talibani na skuterjih že zavzemali Kabul.

Američani so za seboj pustili veliko Afganistancev, ki so jim bili zvesti in so celo imeli zeleno karto za naselitev v ZDA, a niso mogli pravočasno priti do letališča, s čimer je močno okrnil ameriško kredibilnost.

Kaotične razmere je povzročil tudi na meji z Mehiko, kjer se je število ilegalnih prehodov meje početverilo. Na začetku mandata je odpravil politiko čakanja na odobritev azila v Mehiki, ki je mnoge odvračala od poskusa ilegalnega prehoda meje. S tem je dal znak množicam, ki so se na pot proti ZDA podale iz Južne in Srednje Amerike, na meji pa uporabljal politiko »ujemi in spusti«, zaradi česar naj bi samo v zadnjem letu mejo ilegalno prestopilo okrog 2 milijona ljudi. Proti koncu lanskega leta je bil znova prisiljen uvesti politiko čakanja na azil v Mehiki.

Je pa uspel zmanjšati število ločenih družin, kar mu mnogi priznavajo kot uspeh.

Rekordi pri odpravljanju Trumpovih predsedniških ukazov in kadrovanju

Če je bil neroden pri spravljanju zakonodaje skozi Kongres, pa je bil na drugi strani ekspresno hiter pri odpravljanju Trumpovih izvršilnih ukazov. Znova je omogočil transseksualcem služenje vojske, odpravil omejitve za financiranje splava z javnim denarjem tudi v tujini, znova uvedel transgender politiko glede stranišč, slačilnic in športa v šole, vrnil ZDA k Pariškemu sporazumu in odpovedal dovoljenje za izgradnjo naftovoda Keystone.

Na mnoga vodilna mesta je imenoval radikalne levičarje, zagovornike splava in teorije spola ter starše, ki so nasprotovali vsiljevanju kritične rasne teorije v šolah, označil za domače teroriste. Imenoval je tudi rekordno število novih sodnikov (40).

Zunanjo politiko prepustil Rusiji in Kitajski

V zunanji politiki Bidna skoraj ni bilo. Napovedal je večjo zavezanost zvezi NATO, a hkrati podporo evropskih zaveznic jemal kot samoumevno. Precej pasivno se je lotil tudi eskalacije krize v Ukrajini. V današnjem govoru je sicer napovedal hude sankcije za Rusijo v primeru invazije v Ukrajino, a hkrati to zrelativiziral, češ da je odvisno, ali bi bila ta invazija majhna ali popolna, kar mnogi že vidijo kot dovoljenje Putinu, da lahko izvede »manjšo« invazijo na Ukrajino.

Glede sankcij se omenja predvsem možnost izključitve Rusije iz mednarodnega bančnega sistema in poslovanja z dolarji, vsakršne druge sankcije pa bi utegnile ogroziti gospodarstva v Evropi, zato v Natu še ni prave enotnosti glede ukrepanja. Tudi sicer osrednjo vlogo na mednarodnem parketu Biden v glavnem prepušča Kitajski in Rusiji, sam pa se na dogodke le medlo odziva.

Američani si bodo Bidnovo prvo leto zapomnili tudi po govornih in siceršnjih zdrsih, zaradi katerih so nekateri že špekulirali, ali je mentalno sploh še zmožen voditi najmočnejšo silo sveta.

Po porazu z volilno zakonodajo napoveduje, da bo znova poskusil z agendo Gradimo znova, a boljše, vendar po posameznih delih. Pričakovati je, da bo zbral podporo vsaj za podnebni in energetski sveženj ukrepov.