Če bi Jezus Kristus živel danes v Sloveniji kot zavzet katoličan, se zadnja večerja verjetno sploh ne bi zgodila. Ne bi se namreč mogla, saj zaradi postne akcije 40 dni brez alkohola tako on kot njegovi učenci ne pili vina.
Zakaj je Kristus pred 1990 leti izbral ravno vino, ne pa vode ali soka, ne vemo. A on je to, kot Božji sin, menda ja dobro vedel. »Bog zna šta radi,« je nekoč rekel moj did Ljubo – Bog že ve, kaj dela. Zato se ni dobro mešati v njegove odločitve ali ga popravljati. Vsaj meni se tako zdi.
Stigmatizacija
Jezus Kristus je konzumiral alkohol. Zapisano se zdi precej grobo. A je natančno isto, kar sliši slehernik, ki dnevno popije kvartin vina. Pri zdravniku bi danes Kristusu v njegovo kartoteko napisali: »Redno uživa alkohol. Alkohol pije tudi za žejo, pomešan z vodo.« Čistunstvo. Stigmatizacija. Vino, ki ima 13 odstotkov alkohola, so preimenovali v alkohol. Dali so mu enako ime kot žganju, ki ima 55 odstotkov alkohola. Dali so mu enako ime kot čistemu alkoholu, ki vsebuje 99 odstotkov alkohola.
Si predstavljate, da bi vsem sladkim pijača rekli sladkor? Tako imenovana voda z okusom ima v enem litru tudi 4 žličke sladkorja. Kokakola jih ima 11. Nekatere pijače z manj znamenitimi imeni še precej več. A količine sladkorja kot da nihče niti ne opazi. Zato sladkornim pijačam nihče ne reče sladkorne pijače.
Zdi se mi, da se alkoholnim pijačam odrekajo samo ljudje, ki sicer alkohola ne zlorabljajo…
Zabava brez opoja
Veliko let nazaj je že, kar je Mavrični most mladih oglaševal akcijo »Rola se mi tudi brez alkohola«. Ta kraška katoliška mladinska organizacija je tako spodbujala mlade k zabavi brez opojnih substanc. Zanimivo in pohvalno, kakopak. Mnogi mladi, pa tudi stari, se namreč ne znamo zabavati povsem na »suho«. Pri tem bi nam, kristjanom, lahko bili za zgled pravoverni muslimani ali mormoni.
Med slovenskimi kristjani je nekaj let kasneje isti veter v svoja jadra zajela pobuda 40 dni brez alkohola. Tu so se omejili samo na alkohol, droge omenjajo samo posredno. Verjetno zato, ker pravoverni katoličani nimamo kaj dosti problemov z drogo, hvala Bogu. Akcija se je lepo prijela, začuda so jo sprejeli celo nekateri mediji, ki sicer vsako pobudo, ki malce diši po krščanskem, odločno (ali celo z gnusom) zavrnejo. To je lep uspeh v tej naši pordeli deželi, prav zares.
Ko se pogovarjam z ljudmi, ki pravijo, da se 40, v resnici pa 46 dni postijo vsake pijače z nekaj odstotki alkohola, opažam zadovoljne ljudi. Premagali so namreč same sebe in se odrekli tistim dvem litrom vina, ki bi ga popili v poldrugem mesecu. Doslej nisem spoznal še nobenega udeleženca akcije, ki bi bil izven postnega časa pijanec. Zdi se mi, da se alkoholnim pijačam odrekajo samo ljudje, ki sicer alkohola ne zlorabljajo…
Glažek vinca je za zdravje koristen in blagodejen – to pravi Sveto pismo, pa tudi naš svetnik Slomšek.
Vino je zdravo. Najbolj zdravo.
Vino v običajni količini ni škodljivo. Za razliko od sladkorja, razvajenosti, nikotina, tablet in droge. Še več. Ne le, da kozarec vina, posebej črnega, med kosilom, ni škodljiv. Glažek vinca je za zdravje koristen in blagodejen – to pravi Sveto pismo, pa tudi naš svetnik Slomšek. In neprimerno bolj zdrav kot katerakoli množična pijača, polna mehurčkov in sladkorja. Zato je neprimerno enačiti t.i. alkohol z drogami. Vsaka cigareta, vsak dim namreč človeku škodi, kozarec vina pa ne. Prvi, kakopak. Če je kozarec vina peti zapored, je zgodba drugačna.
Zakaj bi torej sploh bilo smiselno organizirati akcijo prepovedi pitja kozarca vina med kosilom? Zakaj ne bi raje imeli 40 dni brez sladkorja, ki je vzrok ne le debelosti mnogih Slovencev in kristjanov, ampak tudi pomaga k večji smrtnosti? Kaj pa 40 dni brez tablet? Da bi se odpovedali tistemu aspirinu, ki ga zaradi migrene popiješ vsak dva tedna in zdržali ter s tem utrdili voljo. Ali 40 dni brez kričanja na otroke ali ženo? Ali 40 dni brez cigarete?
Ne zamjerte, gospa
Saj je lepo, če se dama odpove tistim petim kozarcem vina – kar količinsko skupaj ne znese niti pol litra – ki bi ga sicer spila v času posta, in to daruje Jezusu. Ma ne zamjerte gospa. Rjes mi je žou an vas prwosim de mi oprostiste.
Ta odpoved je precej podobna tisti, ko se odpovem plesu, čeprav v resnici sploh ne hodim na plese, ki mi tudi sicer niti niso preveč všeč. Čeprav koristijo zdravju. In še enkrat, ne zamjerte, gospa, ker sem tako neposreden in žleht in vam rečem: popijte raje z možem vsak dan en glažič dobrega črnega – za vaše zdravje.
40 dni brez opoja
Mislim, da bi bilo bolje, če bi kristjani naslednje leto, namesto da zopet pritegnemo stigmatizaciji pijače, brez katere ne bi bilo zadnje večerje, akcijo 40 dni brez alkohola spremenimo v akcijo 40 dni brez opoja. In oznanimo, da se za 40 dni odpovedujemo opoju: sladkorju, nikotinu, vsem drogam in drugemu kozarcu vina med kosilom.
Dobro razmišljanje. Jaz na to gledam tudi iz te plati, da so alkoholne pijače (vin, pir, šnopc) eden prepoznavnejših znakov evropske civilizacije (vino predvsem J Evrope, pir predvsem srednje, žgane pijače pa V Evropě, čeprav se vse tri skupine ali. pijač pojavljajo kar po celi Evropi). Zdi pa se mi, da je gonja proti alkoholu predvsem zaradi pritiskov farmacevtskega Libija (npr. kolikor se zmanjša poraba alkohola, približno za toliko oz več še poveča poraba antidepresivov; včasih so s šnopcom veliko tudi razkuževalli in delali domača zdravila -tako za ljudi kot živino)
Med uporabo in zlorabo je sicer lahko le tanka črta. A je treba ločiti.
Tako je pri nas na Gorenjskem znana uporaba (ne zloraba) šnopca: Če se te loteva prehlad, zavri nekaj šnopca in vdihavaj izhajajoče hlape. Kar zoprno žge v dihalih. Ko se šnopc malo ohladi, ga še vročega (ne prevročega – opekline!) srkni in grgraj. Na koncu popij. Če si pravočasen, si odgnal en teden prisilnega dopusta! Kajti to dejansko ubije nezaželene goste.
Takoj ko so se odprle terase, je masa slovenskih pijancev navalila na pivo, vino in razne žgane zvarke… res super katoliki smo, ja, zapit narod do skrajnosti…
Kdor pije po pateti, ni pijanec.
Potrebno je poznati kulturo pitja.
Kozarec vina ob hrani je zdravilo, pijančevanje pa bolezen.
Saj vsaka zdravila, če jih predoziraš škodujejo več, kot koristijo.
Na Slovenski Karitas mislimo, da zmeren odnos do alkohola ni bil nikoli problematičen. V duhu starega kmečkega pregovora, »da je prvi kozarček od Boga, ta drugi pa od hudiča«, seveda zmernost pomeni, da se ne opijanjamo in da omamljenost ni vzorec za reševanje naših notranjih napetosti in stisk. Kajti to lahko rešimo samo z odnosi. Kemija, kar je tudi alkoholna pijača, pa nas pri takih vzorcih pitja prej ali slej pripelje v zasvojenost. Seveda tudi alkohol ni nič bolj škodljiv, kot mnoga druga hrana in navade. Normalno je tudi, da lahko uživamo v okusu alkoholne pijače in cenimo način mukotrpne pridelave. Vendar posploševanje in poudarjanje, da je alkohol zdrav, pelje v nadaljnjo popularizacijo alkohola, kar ni sporočilo za mlade in celotno družbo. Vodi tudi v nadaljnjo tabuizacijo trpljenja vseh ljudi, ki trpijo zaradi alkohola okrog sebe in ostajajo nemi, »ker je to njihov problem«. Alkohol je v vsakem primeru škodljiva snov za naše telo – ima sicer nekaj malega pozitivnih učinkov in celo goro negativnih.
Na žalost med »pravovernimi« kristjani in tudi med duhovniki in redovniki procentualno ni nič manj težav z alkoholom, kot pri drugih, samo malo bolj skrite so. Žene in otroci naredijo vse, da bi zaščitile ugled svoje družine. Tudi farani »ščitijo« svojega duhovnika ali pa ga stigmatizirajo in neizprosno zbrišejo iz spomina, ko ugotovijo, da pije. Pogosto gre za desetletja zatiskanja oči, žrtve pa so bližnji, zdravje in še kdo tretji, ki nič hudega sluteč nastrada na cesti.
Akcija 40 dni brez alkohola v postu ima dva namena: prvič da sami premislimo, kakšen je naš odnos do alkohola in ali smo še na varni strani ali ne. Drugič pa je izraz solidarnosti z vsemi tistimi, ki zaradi njega trpijo in teh v Sloveniji je vsaj 150.000 gospodinjstev. Vsakič, ko rečemo »ne hvala« ali pa končamo z enim kozarcem brez »nažiganja«, sporočamo da alkohol ni nujno potreben ob vsaki priložnosti, da opijanjanje ni sprejemljivo in da je veliko drugih poti do veselja. Predvsem pa damo glas vsem bližnjim alkoholikov, ki so res stigmatizirani in nemočni v svojem brezizhodnem trpljenju v družbi, kjer je prekomerno pitje in opijanjanje nekaj normalnega.
Smo pa še daleč od tega, da bi lahko rekli, da Slovenci pijemo zmerno. Če bi vsak popil polovico manj kot sedaj in še kaj manj za tiste, ki so že zasvojeni, bi se komaj začelo kaj poznati.
Torej po pameti, odgovorno in iskreno do sebe!
Slovenska karitas
Brez rujnega vinca ne bi imeli Prešernovih poezij.
Si ti sploh prebral kako njegovo stvaritev? 🙂 Močan dvom me razjeda…
Brez,podpore,banan,čebule,alkohola,…,tudi kremenita,ne bi bila HRASTOVKA…,samo prinositelja so ji pri tem dejanju zasačili.
HRASTOVKA bi to dobila,odvrženo od mimoidočega,kateri je bil namenjen malo naprej…,V
Bravo Tino! Odlične poante. Prvi kozarec vina, še posebej ob hrani in zvečer ni alkohol.