Jezus kot revolucionar?

Jezus je danes za mnoge »prijazen fant« ali »kul učitelj«. Po mojem mnenju pa je bil popolno nasprotje. Ob branju Svetega pisma lahko dobimo pravo predstavo, kdo je bil Jezus kot pravi revolucionarni voditelj in življenjska sila. Tako kot je izzival »status quo« v svojem času, to počne tudi v našem, modernem času.

Ženskam je podelil status, ki ga v njihovi kulturi še ni bilo. Koncept ločitve je bil na novo postavljen, ko Jezus ni hotel dati neomejenih pooblastil moški družbi, ki je verjela v ločitev brez krivde samo za može. Revolucionarno je spremenil način, kako je svet gledal na pravičnost na ravni posameznika in naroda. Pogledal je globoko v duše in srca človeštva ter se zavzel za koncept, da se nas da odrešiti. In Jezusovi spremljevalci so bili čisto običajni ljudje v takratni družbi.

Jezusova skrajno radikalna ideja v primerjavi s takratno kulturno in versko družbo je bila ideja o sočutju in ljubezni do drugih.

Jezus mi ne dovoljuje, da bi pljuval strup proti posameznikom.

Jezus nas poziva, naj živimo s pustolovsko vero, ki kljubuje svetu. To pomeni slediti voditelju čistosti in svetosti srca, ne pa odklonske kulture vodenja in odmetavanja današnje družbe. Pomeni opustitev neživljenjskega vsakdanjega življenja v življenje brezobzirnega veselja, ki pride, ko Jezus razbije sile zla in greha v našem življenju!

Kako se njegova revolucionarna misel ujema z našo? Kaj naj storimo v skladu z njegovimi revolucionarnimi idejami?

Revolucionarno načelo številka 1: Ljubite svoje sovražnike (Lk 6,27)

Uf! Ljubiti svoje sovražnike? To ni čustvena sentimentalna ljubezen, ki jo svet včasih opisuje v filmih in serijah. Nekdo je to opisal kot ljubezen, ki je aktiven, neomejen duh dobre volje spričo nasprotovanja in krivic. Resnično skrbi za druge in jim želi najboljše ... tudi če to pomeni preobrazbo življenja. Friedrich von Hugel, vpliven avstrijski rimskokatoliški laik, je bil krščanski apologetski pisatelj, ki je umrl 27. januarja 1925. Huglove zadnje besede naj bi bile: »Krščanstvo nas je naučilo skrbeti. Skrb je največja stvar. Skrb je najpomembnejša.«

Sam se borim s tem konceptom, vendar me radikalni Jezus izzove, da na svojega sovražnika pogledam v drugačni luči. Kaj je razlog, da je ta oseba moj »sovražnik«? Ali sem storil kaj, s čimer sem ga izzval? Ali sem rekel kaj, zaradi česar bi lahko postal njegov sovražnik? Kaj v ozadju bi ga vznemirilo, da bi mislil, da sem njegov sovražnik? Kako jih lahko pridobim kot prijatelja ali vsaj ne kot grožnjo?

 

 

 

 

 

 

Jezus mi ne dovoljuje, da bi pljuval strup proti posameznikom. Udarce, ki nam pridejo na pot, lahko omilimo z izražanjem Božje ljubezni do teh ljudi.

»Bog kliče svoje otroke k protikulturnemu življenjskemu slogu odpuščanja v svetu, ki zahteva oko za oko - in še kaj hujšega,« je zapisal Brennan Manning.

Opozorilo. Jezus ni dovolil, da bi ga uporabljali kot predpražnik, in tudi mi ne smemo. Postavil se je po robu farizejem, v templju je prevračal mize, ko je videl, da se revnim dela krivica, besede je uporabljal kot orožje in verske voditelje imenoval »belo pobeljene grobove« (Mt 23,27). Ne pozabite, da je šel na križ prav zaradi teh ljudi! Kako daleč bomo pa mi šli za druge?

Revolucionarno načelo številka 2: Bodi dobrotnik! (Luka 6,27b-28)

»Delati dobro« je načelo, ki revolucionarno spreminja kulturo, družbo in posameznike. Sebičnost, sovraštvo in vse vrste zla so v našem svetu zelo razširjeni. V središču vsega tega je greh. Pride Jezus in reče: »Prenehajte grešiti. Prenehajte delati zlo. Ustavite te stvari, ki niso več uravnotežene, in jih postavite na pravo stran ... delajte dobro!«

Delajte dobro tako, da ste velikodušni. Pokojni Tom Drake pripoveduje, da mu je Bog na nek božični večer dal noro nalogo za božični dan. Pripovedoval je, da bo to postal vrhunec njegovega leta.

Misija je bila takšna. Rekel je, da mu je Bog dal načrt, da bo stal na vogalu ulice in delil bankovce za 5 dolarjev. V smehu pravi, da to ne bi bila misel, ki bi prišla sama od sebe, saj ni bilo v njegovi naravi, da bi bil radodaren, zlasti ne do neznancev. Sprva je zamisel zavrnil in pomislil, kako bizarno bi jo bilo v resnici uresničiti, vendar je v nasprotju s svojo boljšo presojo vzel kos kartona in nanj napisal: »Vesel Božič ... Brezplačen denar.«

Na vogalu živahnega križišča je opazil odličen prostor. Čez nekaj trenutkov je upočasnil avtomobil in si ogledal napis, a ko se je Tom približal avtomobilu, je ta zmajal z glavo, izustil »ne« in odpeljal. Tom si je pri sebi zabrusil: »Čigava je bila ta brezvezna zamisel!« Hitro pa so se stvari dramatično spremenile, saj je nekaj ljudi spustilo stekla in vzelo bankovce za 5 dolarjev. Povedal je, da se je promet povečal, ko je bila njegova fotografija objavljena na Facebookovi strani lokalnega časopisa. Kmalu mu je zmanjkalo bankovcev za 5 dolarjev in premražen je odšel domov. Njegova ugotovitev o vsem tem? »Odkril sem, da je dajanje drugim vznemirljiva izkušnja! Ko delamo velikodušne stvari, se globoko v naši duši nekaj zgodi. Ko na presenetljiv način dajemo drugim, ste vi tisti, ki imate od tega največ ... Izkupiček ni v »zahvali«, ampak v samem dejanju dajanja.« (Randall Hartman, Tom's List, 2016, str. 55-56)

Menim, da je merilo posameznika dejstvo, da služi ljudem.

Ali lahko postanem oseben? Kdaj ste nazadnje »nekaj podarili«? Kako ste se počutili? Ali je bilo to predolgo nazaj, da bi se spomnili? Jezus je pripravljen revolucionarno spremeniti vaše življenje tako, da bi vam pomagal biti velikodušni!

Biti dober pomeni služiti drugim. Frančišek Asiški je v »Pismu vladarjem ljudstva« to dobro povedal: »Imejte jasen pogled na konec življenja. Ne pozabite svojega namena in usode kot Božjega bitja. To, kar ste v njegovih očeh, je to, kar ste, in nič več. Zapomnite si, da ko boste zapustili to zemljo, ne boste mogli vzeti ničesar, kar ste prejeli ... ampak le to, kar ste dali; polno srce, obogateno s poštenim služenjem, ljubeznijo, žrtvovanjem in pogumom.«

To dajanje je spreminjanje življenja drugega. Menim, da je merilo posameznika dejstvo, da služi ljudem.

Za kristjane je simbol služenja naguban, surov, razpokan križ z obleko ob njegovem vznožju. Kdo jih bo dvignil? Boste vi?

Revolucionarno načelo številka 3: Potrpežljivost sredi nasprotovanja (Lk 6,29-36)

Oswald Chambers, ki je napisal knjigo My Utmost for His Highest (Moja največja želja za njegovo najvišje) iz svojih predavanj v Claphamu v letih 1911-1915 in pogovorov v Zeitounu v Egiptu v letih 1915-1917, ima veliko bogatih misli, ki jih deli. Ena od teh misli govori o potrpežljivosti.

Piše: »Reka je zmagovito vztrajna, premaguje vse ovire. Nekaj časa vztrajno teče po svoji poti, nato naleti na oviro in za nekaj časa je ovirana, vendar kmalu obide oviro.« Nato Chambers poudari, kaj to pomeni za kristjana. »Vidite, da Bog uporablja nekatera življenja, toda v vaše življenje je prišla ovira in zdi se, da ne morete biti koristni. Še naprej bodite pozorni na vir in Bog vas bo obšel ali odstranil ... Nikoli ne glejte na oviro ali na težave, ampak na Boga!«

Če je bil Jezus revolucionar, ali so lahko njegovi sledilci potem kaj manj?

Tukaj je nekaj praktičnih misli za potrpežljivost sredi nasprotovanja.

V najšibkejših trenutkih se moramo obrniti na Svetega Duha, da nam da moč in trajno moč (prim. Rim 8,24-30).

V naših življenjskih ovirah udejanjimo vero in poiščimo Božje vodstvo po njegovi besedi za pravi način vztrajanja (prim. 2 Tes 1,4-5).

Priznajmo svoje slabosti in iščimo priložnosti za spremembo smeri (prim. Heb 11,13-16).

Izberite pravo in zavrnite napačno. Navsezadnje je to vaša izbira! (prim. Ps 75,2).

Počakajte na pravi čas za ukrepanje (prim. Hbk 2,3).

Zavedajte se, da ovire gradijo naš značaj in naše upanje (prim. Rim 5,2-4).

Zberite okoli sebe Božje svete, da vam bodo dali moč, pogum, razumevanje in modrost (prim. Raz 6,9-11).

Tisti, ki je rekel: »Potrpežljivost je grenka rastlina, ki rodi sladek sad,« je imel prav. Danes prosite Boga za potrpežljivost, ki jo potrebujete za premagovanje bolečin, ran, bolečin ali ovir, skozi katere greste danes!

Če je bil Jezus revolucionar, ali so lahko njegovi sledilci potem kaj manj?