Jezus je nedolžen, primer je zaključen

Janez Kozinc
0

    Ko poslušam poročila o Jezusovem trpljenju in smrti se vedno nadejam, da bo rimski upravitelj Pilat, ki je poznal Jezusovo nedolžnost, primer zaključil, kakor je zapisano v naslovu. Čeprav poznam dogodke iz evangelijev, se mi vedno zdi tako verjetno, da bi Pilat lahko obrnil potek dogajanja. A vedno znova je konec isti: Jezusova smrt na križu.

    Kakor opisuje evangelist Janez, se Pilat najprej skuša izogniti »primeru« v zvezi z Jezusovo obtožbo. Kakor, da se Jezus njega ne tiče. Najlažje si je pred resnico, odgovornostjo zatisniti oči, se obrniti stran, kakor da se bo potem vse dobro rešilo samo od sebe.

    Včasih se zdi, da je lažje živeti v utvari, ki si jo o življenju in smrti, resnici in laži sezida človek.

    Živeti v utvari ali v resnici?

    Pa se to ne zgodi – nikoli. Jezus je prišel na svet za vsakega človeka, da mu pove besedo resnice. Ampak včasih se zdi, da je lažje živeti v utvari, ki si jo o življenju in smrti, resnici in laži sezida človek. Tako je tudi Pilatova utvara, češ, da se bo primer v zvezi z Jezusom sam rešil, jalova. Tudi nam ljudem ne bo mogoče zatisniti oči, se obrniti stran pred tem, ali Jezusa prepustim drugim, ali se bo dotaknil tudi mojega življenja. Vedno se vrne in prisiljen bom sprejeti sodbo o Njem.

    Jezus se k Pilatu vrne, gre z njim v sodno hišo, da Pilat ugotovi sodbo o Njem. Ugotovi, da je Jezus nedolžen, a ljudstvo hoče Jezusovo smrt. Pa si reče Pilat: »Naredimo kompromis. Jezusa bodo vojaki pošteno prebičali, tako da se množica pomiri, življenja mu pa le ne bom vzel – tole bičanje bo pač nepravično, a bolje, kakor da Jezus umre.« Se kompromis izide? Ne. Kompromis o tem, kaj je resnica in kaj laž se nikoli ne izide.

    Jezus hoče izpolniti Očetovo voljo brez kompromisa. Lahko Jezus tudi od Pilata – človeka, terja doslednost pri resnici? Že Jezusova doslednost je moteča. Izzvala je že farizeje, pismouke, voditelje ljudstva, Pilata. Enako je danes. Jezus še vedno moti ali izziva, ker resnice ne izkrivlja, ne prilagaja sodobnim zapletenim razmeram, ne pristaja na kompromis o resnici. Človek pa je postal pravi izvedenec za kompromise, malo manj pa za resnico.

    Jezus še vedno moti ali izziva, ker resnice ne izkrivlja, ne prilagaja sodobnim zapletenim razmeram, ne pristaja na kompromis o resnici. Človek pa je postal pravi izvedenec za kompromise, malo manj pa za resnico.

    Cena pravične sodbe za Pilata previsoka

    Pilat si je po kompromisu z bičanjem in ponujanjem zamenjave Jezusa za Barabo prizadeval, da bi Jezusa oprostil. Plemenit sklep. Treba je samo še reči: »Jezus je nedolžen, primer zaključen«. A cena takšne sodbe, se je zdela Pilatu previsoka. O tem zunaj glasno spregovori množica. V sodni dvorani je Pilat vedno vedel, kaj je resnica. Tam je bil mir, jasnost, tam je stal Kristus. A dobri sklepi niso preživeli grozeče nevarnosti zunanjega sveta. Že v naslednjem trenutku Pilat z umivanjem rok izstopi iz »igre« – ne upa si povedati in delati za resnico. Ker ne pričuje za resnico se zgodi umor. —

    Zelo aktualno. Dobri sklepi so postali naši spremljevalci – do prve ali druge ovire. Dober sklep zaziba v sen, ki pozabi na dejanje, ki je več kakor umivanje rok od odgovornosti, ki jo od mene terja resnica. Terja zvestobo, trud, včasih bolečino in umiranje. In Jezus je zvest resnici zato je doživel smrt. Pilat pa je takrat preživel. In Baraba in nahujskana množica in farizeji in pismouki.

    A tako se je zdelo Bogu prav. Verjetno tudi zato, da imam danes mesto, kjer je Bog raztrgal svoje srce, da bi lahko stopil vanj. Da bi izmival moje gnile kompromise, da bi v Njem našel miren in tih prostor, kjer bi bila resnica jasna: Da me Bog tako zelo ljubi, da ga ne ustavi niti rimski, farizejski ali moj bič greha.

    dr. Janez Kozinc je župnik v župniji Pišece na Bizeljskem
    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    Komentiraj