Jezus iz Narnije

Andreja Barat
1

    jezus-narnijaV teh dneh obhajamo Veliko noč. Trpljenje in vstajenje našega odrešenika Jezusa Kristusa. Ste morda kdaj pomislili, da njegov Oče – gospodar vesolja, ni ustvaril samo našega sveta?

    Še kakšno stoletje nazaj heretična misel, danes pač več ne. Da morda obstajajo tudi drugi svetovi, v katerih Bog deluje na podobne ali drugačne načine kot v našem svetu. Da je ustvaril in ljubi tudi drugačna bitja kot smo mi. Da vstopa tudi v njihove svetove (morda ga v kakšnem celo niso umorili). Bilo bi čudno, glede na to kakšno ustvarjalno silo je pokazal na Zemlji, da se Veliki Kreator, v človeškemu umu nedoumljivi, prostranosti vesolja ne bi šel igrat še v druge peskovnike.

    No, na to je vsekakor pomislil eden največjih pisateljev in teologov 20. stoletja, C.S.Lewis, ki je avtor znamenitih Zgodb iz Narnije. Gre za ene najbolj priljubljenih fantazijskih pustolovščin 20. stoletja, nekatere so dobile tudi filmske upodobitve.

    Čeprav je na prvi pogled videti, da gre predvsem za simpatične literarne zgodbe, se za njimi skriva mnogo več. Lewis je vanje položil (kot je pozneje povedal ne povsem načrtno) globine krščanske vere in človeške usode.

    Najprej je napisal zgodbo z naslovom Lev, čarovnica in omara. In ravno ta ima mnogo opraviti z Veliko nočjo, zato ste povabljeni, da skupaj odpremo vrata omare…

    Bilo bi čudno, glede na to kakšno ustvarjalno silo je pokazal na Zemlji, da se Veliki Kreator, v človeškemu umu nedoumljivi, prostranosti vesolja ne bi šel igrat še v druge peskovnike.

    Lev, čarovnica in omara

    Zaradi 2. svetovne vojne morajo štirje otroci odpotovati na podeželje k čudaškemu profesorju v še bolj čudaško hišo. Tam mala Lucy odkrije skrivnostno omaro, ki predstavlja vrata v povsem nov svet- Narnijo. Vendar ji vlada zlobna čarovnica Jadis, ki je deželo ovila v stoletno zimo.

    omaraToda resnični vladar dežele je mogočni lev Aslan, ki je že na poti ter prinaša pomlad in rešitev. Otroci naj bi skupaj z njim premagali čarovnico, toda eden od otrok- Edmund, po žalostnem spletu okoliščin, postane izdajalec in pade v čarovničino suženjstvo. Od tam ga sicer rešijo, toda čarovnica zahteva njegovo kri, saj ji po starodavnem Zakonu pripada kri vsakega izdajalca. Aslan ponudi Jadis svojo kri v zameno za dečkovo. Čarovnica in njeni podaniki ga tako ob Kamniti mizi zasramujejo in umorijo.

    Toda čarovnica ne ve za še bolj skrivni čar iz pred pradavnine. Ta pravi, če kdo prostovoljno da svoje življenje za izdajalca, se tudi smrt umakne. Aslan ob sončnem vzhodu oživi in vstane, s svojim dihom oživi tudi vsa bitja, ki jih je čarovnica spremenila v kamen in skupaj se pridružijo veliki bitki proti čarovnici in zmagajo.

    Aslan

    lev-deklicaIn kdo sploh je Aslan? Aslan je kralj Narnije, je sin Čezmorskega vladarja. Je mogočni lev vseh levov. Sicer pa bober otrokom pove, da jim bo vse jasno, ko se bodo srečali z njim. Poudari pa, da ni ukročen lev, ni varen, je pa dobe r… V drugi zgodbi Aslan sam pove otrokom, da ga bodo v njihovem svetu spoznali pod drugim imenom. V našem svetu je to lev iz Judovega rodu (Raz 5,5) bolj poznan pod imenom Kristus.

    Ali nismo mi vsi kdaj kot Edmund. Zagrenjenega in zakrknjenega srca se prodamo za posodico turškega medu. Tistega, ki te v resnici ne nasiti. In več kot ga poješ, bolj si ga želiš in nikoli nisi sit. Bežimo od bližnjih in pestujemo svoj greh.

    Zato mora priti Aslan in iz svojih ust dihniti pomlad, da poči led okoli našega srca. In veliki kralj da svoje življenje v zameno za našega.

    Lucija in Suzana sta kot ženi ob praznem grobu in v norem veselju sprevidita, da je vstal in da nič več ne bo kot je bilo.

    Edmund je doživel odpuščanje in iz potuhnjenega dečka postal plemenit mož, ki se je izkazal v bitki in na koncu skupaj z drugimi prejel kraljevsko krono.

    Takrat jim je veliko povedal v prilikah (Mt 13,3)

    Knjiga Lev, čarovnica in omara (obstaja tudi v obliki risanke in filma) je odličen način, kako otrokom predstaviti in razložiti Jezusovo smrt in vstajenje. Prav tako je odličen pripomoček za poglobitev vere tudi za odrasle, ki so praznovanje Velike noči zožili na barvanje jajc in jim ob branju pasijona misli stalno uhajajo k šunki.

    V veličastni in tudi zapleteni velikonočni liturgiji in arhaičnem teološkem jeziku včasih spregledamo veselo novico. Namreč to, da nas ima veliki Bog, gospodar vesolja, tako zelo rad, da je postal človek (kar je verjetno podobno temu, da bi vi postali hrošč), namesto naše-ponudil svojo kri in umrl. Toda premagal je smrt, vstal od mrtvih in živi.

    Vse to je naredil zato, ker bi rad večnost preživel z nami in želi, da bi vsak od nas zasedel prestol in vladal z Njim. In Bog nam to veselo novico vedno znova in na različne načine ponavlja.

    In če naš um česarkoli od tega ne more dojeti (recimo tega da niti Ikea ne bi mogla proizvesti toliko prestolov), se spomnimo, da verjetno v primeru, da bi vi postali hrošč, tudi ostali hrošči ne bi povsem razumeli vaših načrtov (Kafka bo že vedel)  in možnosti sveta.

    Pri levji grivi, Vstal je!  Tudi na drugi strani omare.

    domovin-2

    Print Friendly

    1 komentar

    1. Zase že lahko rečem, da so tele zgodbe kar precej zaslužne za to, da so me kot oprimki pripeljale nazaj k bistvu vere. Kot ste napisali, v vsej tej liturgiji, obrazcih in dolgem obredju velikokrat spregledamo bistveno sporočilo Velike noči. Priporočam v branje vsem.

    Komentiraj