Jehovove priče v Rusiji označene kot ekstremistična skupina ter sistematično preganjane

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
V svetu odmeva nova zaporna kazen, ki jo je včeraj sodišče v ruskem mestu Penza izreklo Vladimirju Aluškinu zaradi njegovega verskega prepričanja.

Po obtožnici je sodeloval pri ekstremističnih aktivnostih, v zaporu pa bo sedel naslednjih šest let. Pet drugih članov skupnosti, vključno z Vladimirjevo ženo Tatjano, je prejelo milejše kazni, in sicer vsak po dve teti zapora.

Tradicija preganjanj Jehovih prič


V Rusiji preganjanja Jehovovih prič niso nobena redkost. Aprila 2017 je rusko vrhovno sodišče prepoznalo Administrativni center Jehovovih prič kot ekstremistično organizacijo, in prepovedalo vse dejavnosti skupnosti. Za tem se je odvila vrsta aretacij, v katerih so pridržali cele množice vernikov. Predstavniki skupnosti so napovedali pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, dejavnosti oblasti pa so označili za propad verske svobode v Rusiji.

Skupnost Jehovovih prič v Rusiji šteje okoli 170.000 pripadnikov, oblasti pa so v zadnjih letih onemogočile delovanje vseh njenih 395 vej. Po podatkih organizacije Human rights watch je se je v Rusiji v do konca letošnjega oktobra v preiskavah znašlo 275 Jehovovih prič, 44 jih je bilo v priporu, 10 od teh obtoženih ekstremizma, še 25 jih je bilo v hišnem priporu. Organi pregona so skupno opravili 700 hišnih preiskav.

Med drugim so oboroženi in zamaskirani policijski specialci vdrli v kompleks Jehovovih prič v bližini Norilska v severni Rusiji, kjer so se verniki zbrali k molitvi. Policisti so vernike fotografirali in jim zasegli elektronske naprave skupaj z vstopnimi kodami. Več vernikov so odvedli na zaslišanje, kjer so morali odgovarjati na vprašanja o veri, starešinah in razlogih za druženje. Isti dan je policija opravila pet hišnih preiskav na domovih članov skupnosti, kjer so jim zasegli več predmetov, med drugim tudi Biblije. Kasneje je preiskovalni odbor v Krasnojarsku potrdil, da so proti Jehovim pričam odprli preiskavo.

Nesprejemljiva "kritika drugih ver"


Kot pozornosti vrednega velja izpostaviti tudi primer zakoncev Popov, ki sta bila obtožena ekstremizma zaradi "kritike drugih ver". Izjavila naj bi, da so katoličani in protestanti med drugo svetovno vojno pobijali pripadnike lastnih verskih skupnosti iz drugih držav. Podobno je bil Sergej Klimov obsojen na šest let zapora pod obtožbo, da je vodja ekstremistične skupine. Klimov je priznal svoje versko prepričanje, a zanikal, da bi vodil ekstremiste. Enaka kazen je doletela tudi Danca Dennisa Christensena.

Opisane dejavnosti so deležne velikih kritik tako v Rusiji kot v tujini. Ameriški predstavnik Jehovovih prič Jarrod Lopes je povedal, da verska svoboda v Rusiji spominja na sovjetske čase. Tudi sicer je splošna klima v ZDA tej skupnosti mnogo bolj naklonjena. Tako so ameriške oblasti v septembru prepovedala vstop v državo dvema ruskima preiskovalcema, za katera so sumile, da sta sodelovala pri preganjanju.

Zakaj veljajo za "ekstremiste"?


Jehovove priče v Rusiji po svojih navedbah sicer lahko obstajajo, le njihova organizacija je prepovedana, njihovi shodi in molitve pa so označene ekstremistične, zato so verniki preganjani. Zato so oblasti tarča tujih in domačih kritik, saj po mnenju večine javnosti ne gre za ekstremizem, pač pa za molitev in izraz svoje vere.

Po mnenju poznavalcev javnost Jehovovim pričam ne nasprotuje, je pa moteč element za Rusko pravoslavno Cerkev, ki jih je označila za ekstremistično sekto, in pa za državo, predvsem zaradi svojega nasprotovanja militarizmu in zavračanju služenja vojaškega roka.

Predsednik Putin, sicer velik podpornik pravoslavne doktrine v Rusiji, je tokrat ubral drugačno retoriko. Izjavil je, da je preganjanje nesmiselno in ga ne razume, saj so tudi Jehovove priče nenazadnje tudi kristjani. Dogajanje bo potrebno natančno preiskati, je še povedal. Kremeljski predstavnik za stike z javnostjo Dimitrij Peskov pa je izjavil, da delovanja sodišč, ki sodijo po ruskih zakonih, ne more komentirati.



 
KOMENTAR: Uredništvo
Zakaj se Rusija boji Jehovovih prič?
Dejstvo je, da je verska svoboda v Rusiji kršena, in zato obstajajo razlogi. Ne le, da Ruska pravoslavna Cerkev v Jehovovih pričah vidi konkurenco, ki ljudi vodi k "nepravemu" krščanstvu, tudi država ima svoje interese, da zatre njihovo delovanje in zmanjša njihov vpliv. Navkljub besedam predsednika Putina, da so tudi oni kristjani, je jasno, da takšna oblika krščanstva nasprotuje militantni politiki ruske države, zato tudi njemu ne more biti po godu. Ker je po drugi strani to še vedno krščanstvo, je ruskim ljudem bliže kot islam ali vzhodna verstva, zato se oblast boji, da bi v skupnosti Jehovovih prič vse več Rusov našlo alternativo pravoslavju ter tako slabilo tradicionalno moč države in pravoslavja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30