Jeffrey Sachs, ki za vojno v Ukrajini krivi Zahod, je v Sloveniji več kot dobrodošel – od častnega doktorata do naklonjenih intervjujev

Foto: Profimedia.si

V teh dneh se je v Sloveniji mudil svetovno znani ekonomist Jeffrey Sachs. Ta pri nas ni neznano ime, saj je imel – kot pravijo na slovenski levici – prste vmes pri snovanju privatizacije družbenega premoženja v devetdesetih. Ob tem ne pozabijo dodati, da nas je pred njegovo "neoliberalno šok terapijo" rešil Jože Mencinger.

V zadnjem letu se Sachs, čigar kariera je polna kontradikcij, posveča predvsem vojni v Ukrajini. Natančneje rečeno, posveča se konstruiranju "dokazov", s katerimi bi lahko krivdo za nastalo situacijo zvalil na ZDA. Pri tem za zateka k teorijam, ki bi se jih – ali pa tudi ne – sramovali celo Kučanovi intelektualci.

"Za človeka gre"

Ameriški ekonomist je prišel v Slovenijo na povabilo mariborskega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea, ki gosti v teh dneh mednarodno znanstveno konferenco pod naslovom Za človeka gre: Družbeni in tehnološki napredek za varnost in dostojanstvo. Na konferenci, katere častna pokroviteljica je predsednica države Nataša Pirc Musar, so Sachsu podelili častni doktorat. 

Organizatorji očitno nimajo prav dobro izdelanih kriterijev, komu je v dani situaciji primerno izrekati čast in komu ne. Pri tem pa brez pomislekov asistira tudi politični vrh. Sachs je seveda dogodek dobro izkoristil. V svojem predavanju se je posvetil temu, čemur se v zadnjem času pač posveča – vojni v Ukrajini. Skratka, novopečeni častni doktor je predaval akademikom in političnemu vrhu. Legitimacija njegovih stališč bi bila težko bolj očitna. 

"Vojna se je začela z nasilnim strmoglavljenjem Janukoviča"

Preden se posvetimo dvema intervjujema, ki sta ob tej priložnosti nastala v osrednjih medijih, si poglejmo, kaj Sachs sploh zagovarja. Njegovo kolumno z naslovom Deveta obletnica ukrajinske vojne lahko preberemo na Portalu Plus. (Nanjo se je dan po objavi polemično odzval nekdanji urednik portala Dejan Steinbuch.)

Sachsova osrednja teza je, da je prišlo do ruske invazije zaradi zahodnega "neusmiljenega prizadevanja za širitev Nata" in da se je vojna začela že leta 2014, in sicer "z nasilnim strmoglavljenjem ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča februarja 2014, z državnim udarom, ki ga je odkrito in prikrito podprla vlada ZDA". 

V Kijevu naj bi tako prišla na oblast "zunajustavna, desničarska, protiruska in ultranacionalistična vlada. Po državnem udaru je Rusija po hitrem referendumu ponovno zavzela Krim, v Donbasu pa je izbruhnila vojna, ko so Rusi v ukrajinski vojski zamenjali stran, da bi nasprotovali novi vladi po državnem udaru v Kijevu."

Svojo teorijo o vpletenosti ZDA pri "državnem udaru" podpre Sachs kar z dokumentarnim filmom Ukrajina v ognju (2016) ameriškega režiserja Oliverja Stona. Gre za ustvarjalca, ki je pred desetletji posnel nekaj dobrih filmov, danes pa se posveča predvsem družbenemu aktivizmu, usmerjenemu proti ZDA. Leta 2017 je denimo televizija Showtime prikazala njegov štiridelni intervju z Vladimirjem Putinom. Ruski predsednik, ki je nad Stonovim prikazom dogodkov leta 2014 gotovo navdušen, je očitno ocenil, da bi bil takšen intervju dobra piarovska poteza. In ni se motil. 

Intervjuja, ki to nista

Ob Sachsovem obisku v Sloveniji sta bila v osrednjih medijih objavljena dva intervjuja. S tem samo po sebi seveda ni nič narobe. Sachs je namreč svetovno znana osebnost, ravno intervju pa omogoča, da se novinar zoperstavi spornim stališčem gosta. Toda Edvardu Žitniku na Televiziji Slovenija in Urošu Lipuščku v Sobotni prilogi to – milo rečeno – ni uspelo.

Še posebej problematičen je intervju iz Sobotne priloge. Lipušček, sicer podpisnik pisma levih intelektualcev, seveda ni novinar Dela. Intervju s Sachsom je bil prvotno objavljen na murskosoboški Televiziji AS. Vprašanje torej ostaja, ali je bilo uredništvo Sobotne priloge že vnaprej dogovorjeno, da intervju poobjavijo – ali pa se jim je zdel tako izjemen in so se za to odločili naknadno.

Ob Sachsovih trhlih teorijah o vzrokih za rusko invazijo Lipušček ne izrazi nikakršnega pomisleka. Zdi se celo, da vprašanj ne postavlja z namenom, da bi kot novinar izvedel kaj novega, ampak da bi stališča, s katerimi se sam strinja, Sachs predstavil še nam, bralcem. Prvo vprašanje se tako glasi: "Kdo je odgovoren za tragično vojno v Ukrajini? Putin? Širjenje Nata?". Že drugo vprašanje pa je samo iztočnica: "Nedavno ste dejali, da se vojna ni začela pred enim letom, ampak pred devetimi leti z državnim udarom v Kijevu."

Imperialne ambicije

Kot je opozoril Sašo Dolenc, je intervju vredno primerjati z nedavnim intervjujem, ki ga je dal Sachs za revijo New Yorker. V njem se malodane osmeši. Za kar pa se novinarju sploh ni treba prav posebej potruditi.

Sachsa denimo vpraša, kako si razlaga Putinove besede o imperialnih ambicijah (da je novi Peter Veliki in da je Ukrajina del Velike Rusije), ki jih kar sam predstavlja kot enega od vzrokov oziroma gonilnih sil vojne. Sachs se sprva neposrečeno izmika, na koncu pa reče: "Mislim, da gre pri tem za igro zahodnih medijev."

"Citiranje Putina je igra?" nadaljuje novinar …

Za slovenske medije je to očitno pretežko. Ali pa pač ni interesa.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike