Jedrski dogovor kot velika zmaga za Južno Korejo ... in še večja za ZDA
POSLUŠAJ ČLANEK
Razmere v azijsko–pacifiški regiji se v luči tajvanskega, pa tudi korejskega vprašanja vztrajno zaostrujejo. V osnovi gre za merjenje moči med kitajskim in ameriškim polom, kot ugotavljamo v komentarju, in oba se vse bolj krepita tudi vojaško. Trenutna dinamika strateške tekme sega tudi na področje jedrske oborožitve na Korejskem polotoku.
Severna Koreja takšne kapacitete že ima, zato se zdijo težnje Južne Koreje po pridobitvi jedrskega orožja logične. Danes so ji pomoč ponudile ZDA, ki so s to azijsko državo sklenile jedrski dogovor.
Kot ugotavlja Jean MacKenzie, BBC-jeva dopisnica s Korejskega polotoka, je vprašanje jedrskega oboroževanja že tako militarizirane Južne Koreje vzniknilo šele v zadnjih mesecih. Pred tem je Južna Koreja v sedemdesetih letih že izvajala skrivni jedrski program, a so ga Američani odkrili in Seul postavili pred ultimat: ali nadaljujejo sami brez ameriške podpore ali pa program opustijo in se zanesejo na ZDA, ki naj bi jih branile s svojim celotnim arzenalom, če bo to bilo potrebno. Odločili so se za slednje.
Yoon Suk-yeol je tako prvi predsednik države po tem času, ki je javno odprl vprašanje jedrske varnosti. Mackenzijeva pojasni, da je ta tema aktualna vsled vse bolj dovršenih severnokorejskih jedrskih sistemov, ki bi poleg južne sosede lahko ogrozili tudi cilje v ZDA. Seul se najbolj boji scenarija, po katerem Severna Koreja z jedrskim orožjem ogrozi Južno, ki bi jo Američani morali braniti. Oblasti v Pjongjangu zagrozijo Washingtonu, da bodo ob udeležbi ZDA v spopadu napadle njeno ozemlje, Američani se umaknejo in Južna Koreja ostane prepuščena sama sebi. "Bodo tvegali San Francisco, da bi rešili Seul? Verjetno ne," razmišlja avtorica.
"Neracionalno je misliti, da bi nas druga država morala ščititi. To je naš problem in naša odgovornost," je povedal eden vidnejših politikov vladajoče stranke in član Foruma za jedrsko strategijo, ki ga sestavljajo znanstveniki ter vojaški in politični vrh države. BBC sicer poroča, da kar dve tretjini Južnih Korejcev podpira, saj ne zaupa več Američanom, da bi ti lahko predstavljali učinkovito protiutež grožnji s severa. Na kratko, ne zaupajo več ZDA, da bi jih res branile. Obenem Korejce vse bolj skrbi Kitajska.
Predsednik Yoon naj bi zato pritiskal na Washinghton, naj se začne pogovarjati o pereči tematiki, sicer bo njegova država obudila svoj jedrski program. Večanje števila jedrskih držav pa Američanom ni v interesu, se strinjajo mnogi strokovnjaki, zato so prisluhnili Korejcem. Ti so imeli v mislih namestitev ameriških kapacitet na svojem ozemlju ali pa dogovor o deljeni uporabi, po katerem bi v sili z jedrskim orožjem upravljali sami. Druga možnost je bila vzpostavitev organa za skupno jedrsko načrtovanje.
Danes sta državi tako sklenili dogovor, po katerem se je jedrska posvetovalna skupina dejansko ustanovila, a ZDA so zahtevale, da se Južna Koreja odreče jedrskim ambicijam. V zameno bodo Američani v partnerski državi postopoma namestile podmornice z jedrsko oborožitvijo.
A mnogi analitiki se strinjajo, da tudi Bidnova zagotovila ne bodo zadostila pričakovanju mnogih Korejcev, ki si želijo lastno varnost zagotavljati samostojno in neodvisno od zunanjih sil.
Severna Koreja takšne kapacitete že ima, zato se zdijo težnje Južne Koreje po pridobitvi jedrskega orožja logične. Danes so ji pomoč ponudile ZDA, ki so s to azijsko državo sklenile jedrski dogovor.
Kot ugotavlja Jean MacKenzie, BBC-jeva dopisnica s Korejskega polotoka, je vprašanje jedrskega oboroževanja že tako militarizirane Južne Koreje vzniknilo šele v zadnjih mesecih. Pred tem je Južna Koreja v sedemdesetih letih že izvajala skrivni jedrski program, a so ga Američani odkrili in Seul postavili pred ultimat: ali nadaljujejo sami brez ameriške podpore ali pa program opustijo in se zanesejo na ZDA, ki naj bi jih branile s svojim celotnim arzenalom, če bo to bilo potrebno. Odločili so se za slednje.
Kaj skrbi Korejce?
Yoon Suk-yeol je tako prvi predsednik države po tem času, ki je javno odprl vprašanje jedrske varnosti. Mackenzijeva pojasni, da je ta tema aktualna vsled vse bolj dovršenih severnokorejskih jedrskih sistemov, ki bi poleg južne sosede lahko ogrozili tudi cilje v ZDA. Seul se najbolj boji scenarija, po katerem Severna Koreja z jedrskim orožjem ogrozi Južno, ki bi jo Američani morali braniti. Oblasti v Pjongjangu zagrozijo Washingtonu, da bodo ob udeležbi ZDA v spopadu napadle njeno ozemlje, Američani se umaknejo in Južna Koreja ostane prepuščena sama sebi. "Bodo tvegali San Francisco, da bi rešili Seul? Verjetno ne," razmišlja avtorica.
"Neracionalno je misliti, da bi nas druga država morala ščititi. To je naš problem in naša odgovornost," je povedal eden vidnejših politikov vladajoče stranke in član Foruma za jedrsko strategijo, ki ga sestavljajo znanstveniki ter vojaški in politični vrh države. BBC sicer poroča, da kar dve tretjini Južnih Korejcev podpira, saj ne zaupa več Američanom, da bi ti lahko predstavljali učinkovito protiutež grožnji s severa. Na kratko, ne zaupajo več ZDA, da bi jih res branile. Obenem Korejce vse bolj skrbi Kitajska.
Rešitev, ki ne zadosti pričakovanjem
Predsednik Yoon naj bi zato pritiskal na Washinghton, naj se začne pogovarjati o pereči tematiki, sicer bo njegova država obudila svoj jedrski program. Večanje števila jedrskih držav pa Američanom ni v interesu, se strinjajo mnogi strokovnjaki, zato so prisluhnili Korejcem. Ti so imeli v mislih namestitev ameriških kapacitet na svojem ozemlju ali pa dogovor o deljeni uporabi, po katerem bi v sili z jedrskim orožjem upravljali sami. Druga možnost je bila vzpostavitev organa za skupno jedrsko načrtovanje.
Danes sta državi tako sklenili dogovor, po katerem se je jedrska posvetovalna skupina dejansko ustanovila, a ZDA so zahtevale, da se Južna Koreja odreče jedrskim ambicijam. V zameno bodo Američani v partnerski državi postopoma namestile podmornice z jedrsko oborožitvijo.
A mnogi analitiki se strinjajo, da tudi Bidnova zagotovila ne bodo zadostila pričakovanju mnogih Korejcev, ki si želijo lastno varnost zagotavljati samostojno in neodvisno od zunanjih sil.
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
9 komentarjev
rasputin
Podajam citat članka iz Nova 24TV o svobodomislenem novinarju Tuckerju Carlsonu, ki si je upal nasprotovati prevladujoči medijski govorici - in dobil brco na Fox TV, čeprav je imel najbolj gledano oddajo.
"Kot je trdil (Tucker Carlson), se je premalo govorilo o pomembnih temah, “ki bodo definirale našo prihodnost“. To so vojna, državljanske svoboščine, nastajajoča znanost, demografske spremembe, moč podjetij, naravni viri. “Kdaj ste nazadnje slišali debato o kateri izmed teh tem,” se je vprašal in dodal, da so tovrstne razprave v ZDA prepovedane.
Lažnivci postajajo šibkejši zaradi ljudi, ki govorijo resnico.
Carlson je še dejal, da sta obe ameriški politični stranki in njihovi donatorji že določili, o čem bodo Američani lahko govorili in to na podlagi njihovih koristi. To je označil za konsenz enopartijske države, kar nekateri konservativni misleci opisujejo kot “enostrankarstvo”. Kot meni znani voditelj, gre za možgansko mrtve teme, čas, v katerem živimo, pa je naravnost smešen. “Ljudje na položajih so histerični in agresivni. Strah jih je.” Po njegovem se vodilni politiki ne bodo več spuščali v prepričevanje državljanov, temveč se bodo vse bolj zatekali k sili. Toda to ne bo delovalo, saj bo na koncu obveljala resnica odkritih ljudi.
Tucker Carlson je sklenil izjavo s sporočilom upanja, v katerem pove, da lažnivci, ki nas skušajo utišati, postajajo šibkejši. To je po njegovem železni zakon vesolja. “Prave stvari bodo prevladale.” Kot je zatrdil, je še vedno malo, a dovolj ljudi, ki govorijo resnico in se zavzemajo za prave stvari. “Dokler boste slišali njihove besede, je tudi upanje. Se vidimo kmalu,” je zaključil."
https://nova24tv.si/svet/tucker-carlson-spregovoril-po-dnevih-molka/
Friderik
In kako na Novi Tv komentirajo T.Carlsona, ki pravi, da je ukrajinska bojna v bistvu bidnova vojna?
omega
Pa zakaj neki naj Nova TV komentira nekega tujca, o katerem večina Slovencev doslej sploh še ni niti slišala? Zanesenjaških norcev, sovražnikov lastne domovine, čudakov in izdajalskih žvižgačev ter njim podobnih je v ZDA veliko, a tudi Slovenija ni brez njih. Vloga Nove TV je obravnavati prvenstveno naše slovenske razmere in razkrivati resnico o vladajoči združbi Golobove (ne)Svobode, ki niti stranka ni.
debela_berta
Upam, da jedrska bomba najprej trešči na Washington DC...
Peter Klepec
A pa so vam oni kaksen most zrusil, al kaj?
Peter Klepec
Re:...zmaga za ZDA...
To je neumnost. Interes Amerike je (in vecine svobodnega sveta), da se atomsko orozje ne siri. Zato nudijo zascito Juzni Koreji, da se to orozje ne siri mimo njihove kontrole.
Severna Koreja v resnici ne ogroza Amerike. Cim bi ta naredila kaksno neumnost in res kaj resnega sprozila, bi vsako tako raketo zanesljivo sklatili z neba preden bi naredila kaksno skodo. V naslednjih petih minutah bi pa Severna Koreja prenehala obstajati. S takimi zadevami se ni za hecat.
Sicer pa, Severna Koreja je samo kitajski bull terrier, vzgojen in opremljen za vsak slucaj. Npr. da bi Kitajska rabila nekoga, ki bi ga kvazi “branil”, morda celo preventivno.
Andrej Muren
Če bodo nasilni režimi kot je ruski ali kitajski še nadaljevali svoje agresivne pohode, bodo manjše države čisto upravičeno začele razmišljati o atomskem orožju. To je že naredil Izrael in še mu bo kdo sledil. Na ZDA se nobeden ne more absolutno zanesti - kot je bilo povedano, ne bodo žrtvovale kakšnega svojega večjega mesta zaradi obrambe druge države.
rasputin
Andrej Muren, samo da Amerika ne ustavi svojih agresivnih vojnih pohodov, pa bo vse v redu, kajne?! Nagradno vprašanje zate, ki nepristransko podajaš dejstva: Koliko vojn je bojevala Amerika po razpadu Sovjetske zveze in komunizma? Koliko vojn je bojevala Rusija po razpadu SZ in komunizma? Koliko vojn je bojevala Kitajska po razpadu komunizma? Koliko vojaških baz ima Amerika po vsem svetu? Koliko vojaških baz ima Rusija po svetu? Koliko vojaških baz ima Kitajska po svetu?
rasputin
Koliko vojn je bojevala Amerika po razpadu Sovjetske zveze? Odgovor Chat GTP: "Po razpadu Sovjetske zveze je Amerika sodelovala v več vojnah. Nekatere izmed teh vojn so bile: Zalivska vojna (1990-1991) - vojna med Združenimi državami in njenimi zaveznicami proti Iraku. Vojna v Bosni (1992-1995) - vojna med bosanskimi Srbi, Hrvati in Bošnjaki, v katero je bila vpletena tudi Amerika. Vojna v Afganistanu (2001-2021) - vojna proti talibanom in Al Kaidi, ki je sledila terorističnim napadom na ZDA 11. septembra 2001. Vojna v Iraku (2003-2011) - vojna, ki se je začela z invazijo ZDA in njenih zaveznic na Irak, ki naj bi imel orožje za množično uničevanje. Intervencija v Libiji (2011) - intervencija s strani ZDA in njenih zaveznic, ki je prispevala k padcu režima Moamerja Gadafija. Vojna proti ISIS (2014-2017) - vojna proti Islamski državi v Iraku in Siriji. Poleg zgoraj omenjenih vojn in konfliktov je bila Amerika vključena tudi v druge manjše vojaške operacije in intervencije po svetu. Nekatere izmed teh vključujejo: 1. Somalia (1992-1994) - ameriška intervencija v državi, ki je bila zaznamovana z državljansko vojno in humanitarno krizo. 2. Kosovo (1999) - NATO intervencija v Srbiji zaradi kršenja človekovih pravic Albancev v provinci Kosovo. 3. Filipini (2002-2015) - Amerika je pomagala filipinskim oblastem v boju proti islamskim skrajnežem na južnem delu države. 4. Jemen (od leta 2002) - Amerika je vpletena v vojno proti Al Kaidi in kasneje tudi v boj proti Huti miliciji. 5. Pakistan (od leta 2004) - Amerika je izvajala operacije proti talibanom in Al Kaidi v pokrajini Khyber Pakhtunkhwa. 6. Sirija (od leta 2014) - Amerika je sodelovala v koaliciji proti ISIS v Siriji. Poleg tega je bila Amerika vključena tudi v številne druge akcije in operacije, kot so operacije z droni, izvajanje pomorskih patrulj in podpora drugim državam v boju proti terorizmu. Skupaj ti konflikti in operacije predstavljajo kompleksen in raznolik niz vojaških dejavnosti, ki so vplivale na politično in gospodarsko stabilnost regij, v katerih so potekale." Koliko vojn je bojevala Rusija po razpadu SZ in komunizma? Chat GTP: "Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija sodelovala v več vojnah in konfliktih. Nekatere izmed teh vojn in konfliktov so: Prva čečenska vojna (1994-1996) - vojna med Rusijo in čečenskimi separatisti. Druga čečenska vojna (1999-2009) - vojna med Rusijo in čečenskimi separatisti, ki se je razširila tudi na druge dele Severnega Kavkaza. Konflikt v Gruziji (2008) - vojaški konflikt med Rusijo in Gruzijo zaradi razmer v separatističnih regijah Južna Osetija in Abhazija. Rusko-ukrajinski konflikt (od 2014) - konflikt med Rusijo in Ukrajino, ki se je začel po ukrajinski revoluciji leta 2014 in vključuje aneksijo Krima in vojno v Donbasu. Poleg teh vojn in konfliktov je Rusija sodelovala tudi v drugih manjših vojaških operacijah in intervencijah po svetu, kot so na primer njegova vključitev v vojno v Siriji od leta 2015 in sodelovanje v mirovnih operacijah v nekdanji Jugoslaviji in Afganistanu." (Moja opomba: Vojni v Čečeniji so bile znotraj Ruske federacije zaradi vojaškega upora Čečenov.) Koliko vojn je bojevala Kitajska po razpadu komunizma? Chat GTP: "Kitajska ni bojevala nobene vojne po razpadu komunizma, saj je bila država razmeroma stabilna in se je osredotočila na gospodarski razvoj ter izboljšanje življenjskega standarda svojih državljanov. Kljub temu pa je Kitajska sodelovala v nekaterih oboroženih spopadih in konfliktih v svoji regiji. Nekatere izmed teh vključujejo: 1. Oboroženi spopadi na meji s Tibetom - vojaški spopadi med Kitajsko in Tibetom v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. 2. Oboroženi spopadi na meji z Indijo - vojaški spopadi med Kitajsko in Indijo v 60. letih prejšnjega stoletja. 3. Konflikt na Tajvanu - Kitajska je na Tajvanu izvajala vojaške vaje in grozila z invazijo, če se Tajvan formalno ne bi združil z matično Kitajsko. 4. Spor v Južnokitajskem morju - Kitajska ima teritorialne spore z nekaterimi državami v Južnokitajskem morju, ki so bogata z naravnimi viri, in se je vpletla v napetosti zaradi nadzora nad tem območjem. Vendar pa Kitajska ni bila vpletena v obsežne vojne ali konflikte v drugih delih sveta, kot so na primer vojna v Iraku, vojna v Afganistanu ali konflikt v Siriji. Kitajska se je v zadnjih desetletjih osredotočila na gospodarsko rast in izboljšanje svojega položaja v mednarodni skupnosti, zato se je izogibala oboroženim spopadom in konfliktom, ki bi lahko ogrozili njeno gospodarsko stabilnost in mednarodni ugled." Koliko vojaških baz ima Amerika po vsem svetu? Chat GTP: "Točnega števila vojaških baz, ki jih ima Amerika po vsem svetu, ni enostavno določiti, ker se lahko številke razlikujejo glede na to, kako se štejejo in kaj se šteje kot "vojaška baza". Vendar pa lahko navedem nekaj splošnih informacij o tem. Ameriške vojaške baze se nahajajo po vsem svetu in služijo različnim namenom, vključno z zagotavljanjem vojaške prisotnosti in zaščite ameriških interesov, podporo zaveznikom in partnerjem, izvajanjem vojaških operacij in izobraževanjem in usposabljanjem ameriških vojakov in drugih držav. Po nekaterih ocenah naj bi imela Amerika več kot 800 vojaških baz v več kot 70 državah po vsem svetu. Veliko teh baz je majhnih in ima le nekaj deset pripadnikov, medtem ko so druge velike in imajo na stotine ali celo tisoče vojakov. Nekatere največje ameriške vojaške baze po svetu so na primer Ramstein Air Base v Nemčiji, Naval Station Guantanamo Bay na Kubi, Camp Humphreys v Južni Koreji in Camp Lemonnier v Džibutiju. Poleg tega ima Amerika tudi obsežno floto vojaških ladij in letalstvo, ki lahko izvajajo vojaške operacije po vsem svetu, ne da bi imela trajno prisotnost na določeni vojaški bazi." Koliko vojaških baz ima Rusija po svetu? Chat GTP: "Ruska vojska ima v več državah po svetu vojaške baze in vojaško prisotnost, vendar natančnega števila ni enostavno določiti. Podobno kot pri Ameriki, se lahko številke razlikujejo glede na to, kako se štejejo in kaj se šteje kot "vojaška baza". Nekatere ruske vojaške baze in vojaška oporišča so na primer: 1. Vojaška baza v Tartusu, Sirija - to je edina ruska vojaška baza na Bližnjem vzhodu in služi kot pomorska baza za rusko mornarico. 2. Vojaška baza v Sevastopolju, Krim - to je ključna ruska pomorska baza na Črnem morju. 3. Vojaška baza v Abhaziji - ruska vojaška baza na območju separatistične regije Abhazije v Gruziji. 4. Vojaška oporišča v Belorusiji - Rusija ima dogovorjeno vojaško prisotnost v Belorusiji za zaščito državne meje. 5. Vojaška baza v Armeniji - ruska vojaška baza v Armeniji služi kot opora za rusko vojaško prisotnost v regiji. Poleg tega ima Rusija tudi obsežno vojaško prisotnost na Arktiki in ima na tem območju več vojaških oporišč in postaj. Skupaj te baze in vojaška oporišča predstavljajo obsežno rusko vojaško prisotnost po svetu, ki se osredotoča na različne namene, vključno z zaščito ruskih interesov in podporo zaveznikom in partnerjem.Koliko vojaških baz ima Kitajska po svetu?" Koliko vojaških baz ima Kitajska po svetu? Chat GTP: "Kitajska ima omejeno vojaško prisotnost zunaj svojega ozemlja in ima le nekaj vojaških baz v tujini. Natančno število vojaških baz ni javno dostopno, vendar se domneva, da ima Kitajska vojaško prisotnost v nekaterih državah v okviru svoje strategije "širjenja vpliva" (angl. "expanding influence"). Nekatere izmed vojaških objektov in b baz, kjer ima Kitajska vojaško prisotnost, so na primer: 1. Obalna straža v Džibutiju - Kitajska ima svojo prvo vojaško bazo v tujini v Džibutiju in jo uporablja za podporo svojim mirovnim misijam v Afriki in na Bližnjem vzhodu. 2. Vojaška oporišča v Tadžikistanu - Kitajska ima vojaška oporišča v Tadžikistanu, ki jih uporablja za nadzorovanje svoje južne meje in za boj proti terorizmu v regiji. 3. Vojaška oporišča v Pakistanu - Kitajska ima vojaška oporišča v Pakistanu, ki jih uporablja za podporo svojim gospodarskim in varnostnim projektom v regiji, kot je projekt CPEC (China-Pakistan Economic Corridor). Poleg tega ima Kitajska obsežno vojaško prisotnost na Tajvanu in v Hongkongu, ki ju vidi kot del svojega ozemlja. Kitajska tudi redno izvaja vojaške vaje v bližini tujih ozemelj, kot so na primer vojaške vaje v Južnokitajskem morju. Kljub temu pa je treba poudariti, da Kitajska nima tako obsežne vojaške prisotnosti v tujini, kot jo imajo nekatere druge velesile, kot sta na primer ZDA in Rusija. Kitajska je bolj osredotočena na svojo regijo in na izgradnjo svoje vojaške sposobnosti za zaščito svojega ozemlja in gospodarskih interesov v regiji." (Moja pripomba: Kritiki Chat GTP opozarjajo, da je le-ta ustrezno filtriran v skladu z ameriškimi interesi. To se vidi tudi iz gornjih odgovorov, ko primerja praktično neprimerljive stvari in navaja tudi poplne neresnice, na primer, da ima Kitajska vojaške baze na Tajvanu...)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.