Je v Sloveniji mogoče brez posledic javno zagovarjati konservativna vrednotna stališča?

POSLUŠAJ ČLANEK
»Ljubljana, najlepše mesto – vsaj v Sloveniji - predlagam odcepitev od ostale zaostale slovenske kmetije!«

Tako nekako se je glasila objava mlade izobražene Facebook prijateljice, potem ko smo volivci decembra 2015 na referendumu zavrnili Novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in so bili objavljeni izidi glasovanja po volilnih enotah.

V Ljubljani in večjih mestih je bil namreč najvišji delež tistih, ki so glasovali za. Za predrugačenje naravne in tradicionalne definicije zakonske zveze in družine v po njihovo bolj liberalno, svobodno in enakopravno obliko.

Liberalno-napredni in konservativno-zaostali


Saj veste. Liberalno je napredno. Napredno je moderno. In če si izobražen, to pač enostavno razumeš, podpiraš in o tem modruješ. O moralnosti naprednega se ne sprašuješ, saj napredno v skladu z načelom »vse se spreminja« slej ko prej postane tudi moralno skladno.

In s tem se običajno debata konča. Ti pa ostaneš z etiketo na čelu: konservativen, cerkven, kmet. Oznake, ki žal za marsikoga pomenijo zaostalost, neinteligentnost in neizobraženost. Tako pač je. Vsaj v Sloveniji.

Pa ne le to, še več. Za aktualno oblast predstavljajo posamezniki, ki si upajo javno zagovarjati konservativna vrednotna stališča tudi nevarnost. Lepa in nedavna odmevna primera, ki kar bodeta v oči sta zgodbi Pavla Ravnohriba in dr. Boštjana M. Zupančiča.

Prvi je bil odstranjen iz oddaje Malih sivih celic zaradi javno izraženega stališča in aktivnega angažiranja v referendumski kampanji proti sprejemu novele Zakona o zakonskih in družinskih razmerjih. Drugemu pa po javno objavljenem mnenju na svojem Facebook profilu, da je splav zanj umor, grozi umik kandidature za člana odbora OZN za človekove pravice.
Pravica do svobode izražanja in pravica do svobode vesti v javnem življenju pripadata zgolj tistim, katerih stališče se ujema s svetovnonazorsko usmeritvijo slovenske vodilne elite.

Poleg takojšnje kričeče splošne medijske etikete desen in nazadnjaški je treba seveda tudi ukrepati, saj gre za javno sfero in ta mora ostati »sveta«. Sveta v luči spoštovanja in varstva temeljnih človekovih pravic.

Sliši se utemeljeno in pravilno, saj je njihovo spoštovanje in varovanje jedro naše civilizacije in naš ponos.

A tako kot vse na tem svetu so tudi slednje podvržene zlorabam. Vsak si jih namreč razlaga glede na svoje želje, koristi in potrebe, zaradi česar izgubljajo svojo smer in svojo naravno bit.

Si konservativen? Potem bolje, da si tiho


In točno to se dogaja v Sloveniji. Pravica do svobode izražanja in pravica do svobode vesti v javnem življenju, kar nazorno ponazarjata gornja primera, pripadata zgolj tistim, katerih stališče se ujema s svetovnonazorsko usmeritvijo slovenske vodilne elite.

Kajti če se ne, je za tvojo karierno pot boljše, da bodisi samega sebe zatajiš bodisi, da si tih in neviden.

Kar pomeni, da je v tem primeru recept za neobremenjeno javno delovanje v naši preljubi domovini življenje v nesvobodi.

Toliko o spoštovanju osnovnih človekovih pravic! Te v svoji čisti in neokrnjeni obliki pripadajo predvsem enako mislečim oz. tako imenovanim »naprednim«.

Pa vendar. Človekove pravice so nedotakljive, neodtujljive, naravne in svete. In če v tej luči pogledamo nanje, je njihova resnica vedno na dlani.

Ampak žal ljudje vedno znova izgubljamo občutek za moralnost oziroma je nočemo videti, saj nas omejuje. In da bi se znebili slabe vesti, skušamo nemoralno upravičiti s pravnim, kar pa je na koncu vedno protipravno.

Avtorica komentarja je Ana Uršič
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30