Je v ozadju nasprotovanja uveljavitvi 37.a člena biznis z migranti?

Vir foto: Pixabay, Facebok
Zanimivo je brati, kako se levičarji in anarhisti na socialnih omrežjih na vse kriplje upirajo vzpostavitvi nekega reda, ki je v kriznih razmerah nujen. Močno oporo jim pri tem nudi predvsem javna RTV, kjer se novinarji postavljajo v bran osebni svobodi, proti omejitvam, ki so v tem času nujne. Hkrati pa izkoristijo vsako možnost za pljuvanje po Trumpu in ZDA, kjer se, veliki epidemiji navkljub, ohranja precej svoboščin (pri čemer je seveda potrebo razumeti in tudi razlikovati, kaj pomeni obseg svoboščin oziroma kako razumejo pojem osebne svobode v ZDA in kako v Evropi). Skratka dvoličnost, kjer veljajo dvojna merila, ena za domačo in druga za zunanjo uporabo.


Posnetek komentarja dr. Štefana Šumaha je na voljo na koncu prispevka.




Posebno poglavje pa je razumevanje 37.a člena. Člen je jasno napisan, razumljiv. Razumljiv tudi običajnemu človeku. Le skrajno levičarska zaplankanost ali anarhistično razumevanje tega člena lahko pričara vtis osebne ogroženosti in redukcije demokracije.

Prepričan sem, da smisel tega člena dobro razumejo vse opozicijske stranke, tako SD kot Levica, SAB in LMŠ. Dobro vedo, da gre zgolj in samo za uporabo vojske na mejah, kot pomoč policiji. Toda zakaj z neumnimi izgovori blokirajo ta člen.

Vsi govorijo, kako je podelitev policijskih pooblastil vojski omejitev demokracije, kako se bo izvedel tih državni udar, kako bo najmočnejša vladna stranka s pomočjo vojske obračunala z opozicijo … Skratka sami izgovori, ki v ušesih njihovih pristašev lepo zvenijo, nimajo pa nobene veze z realnostjo.
Če je strošek države za enega imigranta cca. 2.000 evrov in dobi le ta od tega zneska mogoče par sto evrov v denarju, kam pa gre ostalo?

Dobro plačana skrb za migrante


In zakaj to pravzaprav počnejo? Če malo šaljivo povzamem Novo24, SD noče vojske na mejah zato, ker njeni člani služijo s švercanjem migrantov. Vendar pa je to preveč prozorno in je potrebno vzroke iskati globlje. Očitno je kulturni marksizem okužil bazo SD podobno kot Levico. In bolj kot švercanje migrantov je donosen posel skrb za le te.

Če je strošek države za enega imigranta cca. 2.000 evrov in dobi le ta od tega zneska mogoče par sto evrov v denarju, kam pa gre ostalo? Ja k raznim človekoljubnim organizacijam, ki skrbijo za migrante. Raznim PIC-em in podobnim, tja kjer se plače začenjajo pri enainpol ali celo dvakratniku slovenske povprečne plače. Te takoimenovane »nevladne organizacije« z oskrbo migrantov dobro služijo, vendar si želijo še več. Pod krinko človekoljubnosti je očitno njihov moto: J**** DRŽAVO IN DRŽAVLJANE, BIZNIS JE BIZNIS.
gre tudi za internacionalizem, anarhistično uničenje države kot nacionalne tvorbe, in ne nazadnje, za potencialne nove volivce

No in s temi, ki bi radi služili na račun migrantov, sta prepleteni tako volilna baza SD-ja kot tudi Levice. Vpliv relativno številčne in tudi finančno močne (ravno po zaslugi države) baze tema dvema strankama preprečuje podporo aktivacije 37.a člena. Hkrati pa gre tudi za internacionalizem, anarhistično uničenje države kot nacionalne tvorbe in ne nazadnje za potencialne nove volivce.

Toda še vedno je glavni moto BIZNIS JE BIZNIS (pa naj gre za šverc, pomoč azilantom, čakalcem na azil ali kaj tretjega), in brez migrantov, potrebnih pomoči tudi biznisa ne bi bilo. Ne bi bilo državnih sredstev, niti odličnih plač. Opravičevanje nepodpori 37.a členu je  tako le zgolj in samo ideološko nakladanje.

In če se da, v kontekstu zgoraj napisanega, še razumeti odpor SD in Levice do aktivacije 37.a člena (biznis je biznis in naši volivci imajo prav), pa je toliko manj razumljiv odpor proti aktivaciji tega člena s strani SAN in LMŠ, ki nista tako ideološko profilirani, kot prejšnji dve in nagovarjata tudi drug tip volivca.

Za to racionalne razlage ni, zato lahko samo sklepamo, da gre zgolj in samo za napenjanje mišic in nagajanje sedanji vladi.

Avtor komentarja je dr. Štefan Šumah


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike