Je tudi nevernik lahko deležen Božjih sadov?

p. Jona Vene
13

Današnja Božja beseda spet zahteva nekakšen širši zorni kot, širši pogled. V Prvi Mojzesovi knjigi začnemo s Svetim pismom in potem spremljamo na poti odreševanja eno skupino ljudi: Izraelce. Bog jih imenuje prvorojeni sinovi, moje izvoljeno ljudstvo. “Jaz sem njihov Bog in oni so moje ljudstvo.”

Za nas je pomembno, da se zavedamo, da je Bog že vse od začetka, kljub Adamovemu padcu, za človeka pripravil načrt, kako bi ga odrešil in ga pripeljal nazaj v edinost z njim, da bi lahko živel večno, v nebeškem kraljestvu. To si moramo zapomniti. Poglejmo sedaj v prvo berilo, k preroku Izaiju. Izaija v zgodbo o odrešenju pripelje nek nov pogled. Niso samo otroci Izraelskega ljudstva tisti, ki bodo deležni božje odrešitvene ljubezni, ampak je bodo deležni vsi.

»Tujce, ki se bodo pridružili Gospodu, da bi mu služili, ljubili Gospodovo ime in bili njegovi služabniki, vse, ki bodo pazíli na soboto in je ne bodo skrunili, temveč se bodo držali moje zaveze, bom pripêljal na svojo sveto goro in moja hiša bo hiša molitve za vsa ljudstva«.

Do sem, do preroka Izaija, je veljalo, da je Bog in odrešenje odprto samo za Izraelce, vsi ostali pa so sovražniki, ki jih je treba uničiti. Lahko pa si predstavljate, kakšno veliko spremembo, kakšno revolucijo v mišljenju je prinesla ta prerokba. Da smo vsi Božji otroci. Da je rešenje za vse. Prav za vse.

In isto idejo nato ponovi, poudari še apostol Pavel v drugem berilu. »Kolikor sem apostol za pogane, častno izpolnjujem svojo službo, da vzbudim ljubosumnost svojih rojakov in rešim vsaj nekatere izmed njih.«

Podobna zgodba se ponovi v evangeliju. Jezus se nahaja v poganskem predelu, v Galileji. K njemu pride neka žena in ga prosi za usmiljenje. Na prvi pogled se zdi, da odreagira v tipični drži pravovernega Juda, najprej jo ignorira, nato jo zavrne in jo primerja z psi? Malo nelogično za Boga.

Tudi mi ne smemo soditi, ne smemo drugim odrekati Božje odrešitvene volje. Lahko se zgodi, da ima takšen nevernik, ki nas zasmehuje, ker hodimo v nedeljo k maši celo večjo vero kot je naša.

Vendar če pogledamo podrobneje in z božjo logiko, vidimo nekaj popolnoma drugega. Jezus je na poti v poganski deželi, kjer je Judov in pravovernih judov le za vzorec. Zakaj je torej šel ven, k poganom? Da bi jim povedal, da ker so pogani pač ne bodo odrešeni? Ne! On gre k poganom, da jim pove, da BODO odrešeni. Poganom in svojim apostolom, ki so bili z njim, razloži Božji načrt odrešenja, ki je za vse.

Zakaj potem zavlačevanje in začetno zanikovanje pri Kanaanki? To je del učenja, je del Božjega učenja. Ko moramo tudi mi nekaj pokazati Bogu. Pokazati vero. In ta poganska žena je pokazala res veliko vero, mogoče celo večjo kot so jo kazali učenci, ki so bili ves čas z Jezusom.

Podobno je z nami. Tudi mi ne smemo soditi, ne smemo drugim odrekati Božje odrešitvene volje. Lahko se zgodi, da ima takšen nevernik, ki nas zasmehuje, ker hodimo v nedeljo k maši celo večjo vero kot je naša. Ker Bog ima načrt odrešenje za vse ljudi. Za vse!

Vendar mi moramo sodelovati z njim. Še enkrat si poglejmo to ženo. Če ona ne bi sodelovala z Jezusom, če ne bi prišla do njega, ne bi mogla predati svoje prošnje, svoje želje. Ampak ona je bila aktivna. To je pomembno. Če ne bomo sodelovali z njegovo odrešitveno voljo, potem je tudi vprašanje ali bomo deležni sadov odrešenja, sadov, ki jih je Bog namenil.

Pa še nekaj je pomembno. Jezus zavrne ženo na sorazmerno grob način. Primerja jo s psi. Ona pa mu nazaj pove, da so tudi tisti, ki jih oni imajo za pse vredni življenja. S tem se poniža in pokaže kako zelo pripada Jezusu. Jezus je njen gospodar.

Rajši stojim na tvojem pragu, kot da bi prebival v dvorih grešnikov. Kdo je torej naš gospodar? Komu puščam, da gospodari v mojem življenju?

13 KOMENTARJI

  1. Menim, da satan ne potrebuje vere v Boga iz preprostega razloga, ker natančno ve da On obstaja. Če se izrazim s prispodobo, v to, da imamo soseda nam ni treba verovati, saj ga vendar dobro poznamo in vemo, da ga imamo.
    Ko je Bog človeku podaril lastno voljo in je človek s tem darom prejel svobodo odločanja, je hkrati prejel tudi težo lastne odgovornosti do posledic teh svojih lastnih odločitev. Na nas je tore, komu bomo sledili, satanu ali Bogu.
    V izkušnji, ki sem jo nekoč sam doživel, sem ugotovil, da satan lahko sledi našim mislim, izkorišča naše slabosti in nam postavlja moralne pasti, nikakor pa ne more zaobiti naše volje in naših odločitev. Skratka, ne more mimo tega, kar je podarjeno od Boga ali v njegovi lasti. Odtod moje prepričanje, da je satanu dovoljeno opravljati samo poslanstvo zapeljevanja človeka v zlo, ki ga na koncu vedno udejanja zapeljani človek. To, in pa nič drugega.

  2. “Jezus zavrne ženo na sorazmerno grob način. Primerja jo s psi. Ona pa mu nazaj pove, da so tudi tisti, ki jih oni imajo za pse vredni življenja. S tem se poniža in pokaže kako zelo pripada Jezusu. Jezus je njen gospodar.”

    s tem se poniža al samo dokaže, da ima boljše moralne vrednote od jezusa.. kar res ni presenetljivo. Imet boljšo moralo od .. jezus lutke ni težko. Moraš samo vedeti, da je sužnjelastnišvo slabo in nemoralno, in si že boljši od jezusa..

      • lej.. poglej mal po cerkvah.. vas je okol 5% v sloveniji se ostal.. ce pa hoces glavo v pesek porivat, pa mi je vseeno.. ljudi s tem pravljicam ne morete vec nategovat. in prav je tako..

      • ne laži nevidni, ni ti vseeno, če mi držimo glavo v pesek. če bi ti bilo vseeno, te že zdavnaj ne bi bilo na tem portalu.
        … ja, Cerkev pa propada in propada itd itd. z veseljem ti sporočam, da bo prej tebe pobralo kot Njo.

      • m.a.l.a., evo, samo za tebe:

        »Če bo šlo tako naprej, bodo katoliki muzejski eksponati. Trend je očiten in viden drugod po Evropi. Skrajnost je tisto, kar sem videl v Amsterdamu, kjer imajo v katedrali razstavo kočij, v drugi pomembni cerkvi pa sejem garažnih piv.«
        Hrvaški novinar in nekdanji duhovnik Drago Plisel za Sobotno prilogo Dela o upadanju vernost

  3. Kar se tiče nekdanjega duhovnika Draga Plisela, ki je bil nekajkrat omenjen. Šel sem brat njegovo zgodbo, nisem vedel prej za njega. Njegova zgodba je zgodba človeka, ki je pač zavrgel Kristusa in Njegovo cerkev, čeprav je bil posvečen, poklican da Mu služi. Zgodba je ista, kot danes že ponarodela in ”famozna” zgodba bivše nune/redovnice Vide Žabot, ki so jo na polno promovirali slovenski mediji. Ne čudi, da je tudi Plisel dobil svoj trenutek slovenske medijske slave, verjamem, da je na Hrvaškem še bolj ”slaven”…
    Oba, Drago Plisel ter Vida Žabot sta morda relevantna za medije, ampak Božja sodba bo neizprosna.
    Njuni zgodbi sta isti, kot je bila ”znamenita” pojoča nuna Jeanine Dekkers (https://en.wikipedia.org/wiki/The_Singing_Nun), s tem, da je ta zgodba že stara, iz ”relevantnih” in ”prelomnih” šestdesetih…. In tako kot je žalostno končala s. Smehljaj (redovno ime Dekkersove) s svojim one-hit-wonder ‘Dominique’, je vprašanje kako se bosta z izgubo sekularne slave – ki vedno pride slej ali prej – spopadla Plisel ter Žabotova……

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime