Je trda levica pred politično napetim poletjem in jesenjo izgubila politično sredino?

Tako. Pa smo doživeli in preživeli ponovljeno Tarčo. Oddajo, za katero je v nastopu na t.i. »skrajno desni« »strankarski« televiziji Nova24 v t.i. »polit-agitatorski« oddaji 'Kdo vam laže?', levo usmerjeni analitik in komentator Miloš Čirić včeraj dejal, da ni namenjena razkrivanju, temveč političnim ubojem.

O televiziji Nova24 ter pričujoči oddaji imamo Slovenci zelo nasprotujoča si mnenja. Toda, kako je možno, da t.i. »sporna« desna televizija omogoči soočenje argumentov zelo različnih sogovornikov ob tako enotni tematiki, medtem ko t.i. »pluralni« »javni« »servis« (!) RTV Slovenija pod pretvezo slovenskega t.i. »raziskovalnega« novinarstva najprej izvede politično povsem pristransko oddajo Tarča brez kakršnegakoli soočenja argumentov. Oddajo nato ta isti servis preko lastnih zaposlenih, plačanih iz javnega denarja, želi lansirati kot odskočno desko za politična obračunavanja na ulici. Šele po javnem pritisku se Tarča končno ponovi na isto tematiko v pluralni sestavi, toda tudi v ponovitvi povsem brezsramno pred očmi slovenske javnosti poskuša izvesti politični umor s pomočjo novinarskega manipuliranja na tv programu v živo.

Pred 10 ali 15 leti bi bil rezultat Tarče po izvedenem medijskem stampedu že vnaprej predvidljiv: Mediji »nenadoma opozorijo« na »veliko javno afero« desne vlade, sledi protest zgrožene »javnosti« in osramočen odstop vseh akterjev s predsednikom vlade na čelu. Letos je prvi šok že to, da je bila RTV Slovenija pod pritiskom pomladnega dela civilne družbe, prisiljena oddajo ponoviti z vključitvijo vseh relevantnih strani.

Prvemu je sledil drugi šok. V ponovljeni oddaji je prišlo do zamenjave medijsko vnaprej (!) odrejenih vlog. Gospod Gale je izgubil avreolo nedolžne žrtve in dr. Knafelj ni postal odrešenik slovenske demokracije. Njun položaj se je s soočenjem na Tarči kvečjemu poslabšal, saj je bila njuna nedolžnost ter iskrenost namenov v navzkrižnem zasliševanju v celotni zadevi postavljena pod velik vprašaj.

Nasprotno je Tarča prinesla prvo uspešno javno obrambo ministra Počivalška pred napovedano interpelacijo. Obenem je prinesla tudi veliko moralno zmago za osmoljenca prvih tednov Vlade, obrambnega ministra Tonina, ki se je povsem opral kakršnegakoli suma okoriščanja pri nabavah v okviru umetno sproducirane »afere Toninova mama«. Za vrhunsko Jelko Godec je bila Tarča izjemna javna reklama, ki bo tej nadarjeni političarki nedvomno močno dvignila rejting prve parlamentarne borke proti korupciji, oddaja pa je med politično žive zopet vrnila tudi Marjana Podobnika. Kot češnjo na torti je po Tarči koalicija prehitela opozicijo pri sklicu preiskovalne komisije ter v naracijo uspešno vključila tudi politično motivirane spletke Stricev, ki bodo tokrat morda prvič prisiljeni javno razgrniti svoje nabavne kanale.

Zgoraj našteto v ničemer ne izključuje možnosti, da bomo v Sloveniji poleti ali jeseni ponovno priča reprizi množičnih protestov. Gospodarsko okolje bo avgusta/septembra nedvomno napeto ter življenjska situacija državljanov težka. Aktivistična Facebook skupina v podporo g. Galetu ima navsezadnje še vedno na tisoče članov. Toda popolnoma prozorno aktivistično izvedeni aferi t.i. »Afera ventilatorji« in »Afera maske«, sta v spremenjeni medijski krajini izpostavili velike šibkosti trdega levega pola slovenske politike in družbe ter demokratičnemu polu povsem nepričakovano ponudili možnost za protinapad ali pa vsaj čas za pripravo na napeto jesen.

Popolnoma prozorno aktivistično izvedeni aferi sta v spremenjeni medijski krajini izpostavili velike šibkosti trdega levega pola slovenske politike in družbe ter demokratičnemu polu ponudili možnost za protinapad

Porazna igra levice

Levi politični pol je tokrat preprosto zelo slabo odigral svoje karte. Ne trdim, da je pred jesenjo ostal brez vseh asov v rokavu, vendar nekatere napake pričajo o zanje pogubni zaverovanosti v lastno vsemogočnost.

Desni politični komentariat danes pogosto piše o dveh strankah socialističnega bloka: skrajni Levici ter Socialnih demokratih. V tem tednu se je prek interpelacije celotna opozicija – z izjemo Nacionalne stranke – zlila v enoten trdo levi blok. Socialni demokrati so ta teden obeležili 40. obletnico smrti Josipa Broza Tita ter položili venec in se priklonili pred t.i. »predsednikom« »prve slovenske vlade« - kričečim Borisom Kidričem. Tako v ničemer več ne spominjajo na sredinsko stranko iz časov Boruta Pahorja, temveč so postali popolni siamski dvojček Levice. Šarčeva Lista ter Stranka Alenke Bratušek  pa sta iz samovšečnosti dokončno postali siamski dvojček Socialnih demokratov.

Patino sredinskosti omenjene trdo leve stranke prav tako ne morejo več pridobiti s sklicevanjem na t.i. »ogrožene« »Nevladnike«; te varuhe javnega dobrega ter prvinske nedolžnosti v družbi.  Še tako politično nepismenemu opazovalcu družbe je jasno, da anarhistično-marksistične aktivistične skupine ne spadajo na politično sredino.

Desni pol nikoli ni trdil, da katoliška Založba Družina spada na politično sredino, je pa levi del medijske sfere dolga leta vehementno zavajal, da tja spadajo npr. Kombinatke. Toda levi blok je pozabil, da v teh časih vsak državljan lahko preveri sintagmo »Follow-the-money«. In bilo je kaj videti. Pretakanje zneskov v desetine ali sto tisočih evrih političnim organizacijam, ki zase brezsramno trdijo, da so malce drugačna družbeno-koristna oblika nam vsem ljubih gasilcev.

Ob pravilno (!) odigranih kartah se jeseni ponuja priložnost, da demokratični pol po dolgih letih politično sredino pridobi zase.

Jesenska partija

Nekateri so del svojih jokerjev ali asov torej porabili, toda kdo bi lahko v drugem jesenskem delu politične partije pridobil? Ob pravilno (!) odigranih kartah jeseni se ponuja priložnost, da demokratični pol po dolgih letih politično sredino pridobi zase. Ker je politična sredina v Sloveniji tako široka, je ne bi mogel pripisati eni sami stranki, se pa ponuja tu nekaj pretendentov.

Največja grožnja za levi blok je nedvomno, da bi predsednik Vlade Janez Janša ob uspešnem krmarjenju druge krizne polovice svoje trnke bolj trdno vrgel proti sredini; nekateri znaki tega se že pojavljajo, a za kaj takšnega je še prezgodaj. Imajo pa vse tri preostale koalicijske stranke dobre možnosti za prodor proti sredini. SMC seveda ima svojo specifično zgodovino nastanka pod vodstvom dr. Mira Cerarja, toda stranka v svoji sredi absolutno ima sredinske, demokratične in zelo zmerne posameznike. Poleg Počivalška to po mojem mnenju dokazuje trenutni Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, že na evropskih volitvah pa je podobno presenetil kandidat Gregor Perič.

Ob SMC-ju po prvih mesecih in izjemno aktivnem delu ministrov Tonina, Cigler Kralja in Vrtovca, kandidat za dolgoročni preskok čez 10% nedvomno postaja tudi NSI, a bo za to potreben še kakšen res javno odmeven ukrep. DeSUS pod vodstvom karizmatične Pivčeve po drugi strani počasi postaja javno prepoznaven, a tudi nevaren za ponoven preboj Slovenske ljudske stranke v parlament.

Leto 2020 se obeta kot leto z vročim političnim poletjem in še bolj vročo politično jesenjo. Toda zdi se, da je lov na politično sredino po dolgih letih spet povsem odprt. Pustimo se presenetiti.