Je sveta maša dolgočasna ali smo dolgočasni mi sami?

POSLUŠAJ ČLANEK

V današnji božji besedi se srečamo z različnimi svetopisemskimi osebami, ki so bile zaradi sledenja Bogu pripravljene narediti vse. Prav vse. Kako pa je kaj z nami? Kako je z našim odnosom do Boga in kje vse ga lahko danes srečamo. V sveti maši?


Rad hodim k maši. Vendar pogosto slišim: »Maša je dolgočasna. Vsako nedeljo govorijo iste stvari, ki nimajo smisla.« »Zakaj bi hodil k sveti maši, ko pa od nje ničesar ne dobim?« Če ste se kdaj zalotili, da govorite ali razmišljate te stvari ali se sprašujete, kaj reči nekomu, ki to počne, potem vas prosim, da nadaljujte z branjem.

Ali mogoče hodite k sveti maši, zato ker morate, vendar pa ne razumete, kaj se tam dogaja?
Ali se težko premagujete in se borite da se vaše misli ne sprehajale drugje?
Ali bi želite, da bi imela sveta maša večji vpliv na vaše življenje, vendar pa ne veste, kaj storiti?

To je potem lahko prispevek za vas. Najbolj preprosto povedano, sveta maša ni dolgočasna. Dolgočasni smo mi. Povem iz prve roke. Dolga leta je bil moj um med sveto mašo otopel zaradi pomanjkanja zavedanja. Nisem razumel, kaj se tam v resnici dogaja, kaj mi je ponujeno in kaj se zahteva od mene. Prepogosto sem samo sedel v klopi in opazoval duhovnika kot nezainteresiran gledalec, ki opazuje in se občasno odziva na dogajanje okoli. Ko pa sem spoznal, da je cerkvena klop kot del igralnega polja, je sveta maša postala veliko manj dolgočasna. Pri sveti maši ni prostora za samo gledalce. Če si tam,  v klopi, si v igri. Tako kot pri nogometu ali kakšnem drugem skupinskem športu ekipo sestavljajo igralci z različnimi, a edinstvenimi pomembnimi vlogami. Tudi jaz in ti imava svojo nalogo, v kateri sva nenadomestljiva in ključna. Ne smemo se zadovoljiti zgolj s tem, da smo le gledalci. Pasivni udeleženci.

Postopoma sem spoznal, da je veliko na kocki, da moram sam dobro odigrati svojo vlogo, da sem to, kar Cerkev imenuje »polni, zavestni in dejavni« udeleženec pri sveti maši.

Ko športna ekipa izgublja in je samo še nekaj minut do konca tekme, si bo vsak igralec prizadeval nadoknaditi izgubljeno in končati z zmago. Predstavljam si kako se v skupini gledamo v oči in trener reče: »To je naša zadnja priložnost. Računam na vse vas.« Za te igralce je veliko na kocki. Izid tekmovanja ali posamezne tekme je v njihovih rokah. To je tako dramatično, kot je dramatično dogajanje med sveto mašo. Kar je nam dano v roke, je neizmerno dragocenejše kot katerakoli žoga, saj ne gre za to, kaj, ampak za to, kdo: On sam-Jezus Kristus. On je tisti, ki računa na nas.
Postopoma sem spoznal, da je veliko na kocki, da moram sam dobro odigrati svojo vlogo, da sem to, kar Cerkev imenuje »polni, zavestni in dejavni« udeleženec pri sveti maši.

Katoliška cerkev nas uči, da je Jezus Kristus prisoten pri sveti maši na štiri različne načine:

  1. v zbrani skupnosti, ki moli in poje

  2. v oznanjeni besedi

  3. v duhovniku, ki vodi sveto mašo, in

  4. v evharistiji.


Vendar Jezus ni le navzoč, ampak je tudi dejaven. Dejansko je pomen latinske besede za »prisotnost« v bistvu izraz »obrniti se proti«. Jezus Kristus je pri maši navzoč v teh štirih načinih, je obrnjen k nam, nas nagovarja.
S svojo navzočnostjo v skupnosti, besedi, duhovniku in evharistiji, nas vabi, da se srečamo z dogodki, ki so osupljivi v svoji veličini in moči in ki še danes skoraj 2000 let po tem, ko so se zgodili vede ali nevede vplivajo na naša življenja, vplivajo na dogajanje po svetu.

Jezus Kristus pri maši ne vidi množice. Vidi Tebe osebno. On se Ti  želi približati, govoriti s teboj, živeti s teboj in nenazadnje spremeniti tvoje življenje.

Ko sem se tega začel bolj zavedati, se mi je v glavi pojavil nek nov občutek. Občutek pričakovanja in celo drame. Ali bom prepoznal Jezusa Kristusa, ko se bo danes pri sveti maši obrnil proti meni? Ko sem tako ugotovil, da je to srečanja z Jezusom Kristusom, Njim ki spreminjajo moje življenje, pri vsaki sveti maši, sem začel iskati in poslušati z novimi očmi in novimi ušesi. Bilo je veliko lažje dosegati pozornost, ko sem se zavedal, kaj je na kocki: da lahko zamudim srečanje z živim Gospodom, Jezusom Kristusom.

Lahko me popravite: »Že celo življenje hodim k sveti maši in le redko sem doslej, če sploh kdaj, izkusil, da bi se mi spremenilo življenje. Da bi se srečal z Jezusom«.

Pri sveti maši, ko sodelujemo pri obredu Jezusa Kristusa pri zadnji večerji, pridemo v stik z Jezusom. Z dogodkom, ki je večji od »največje predstave na svetu«. Seveda sveta maša ni predstava, vendar se med obredom dogaja največje »prikazovanje« na zemlji. Zakaj? Ker se Jezus Kristus pri sveti maši pokaže tako, kot se ne pokaže nikjer drugje. Toda On se ne pokaže kar tako. S svojo navzočnostjo v skupnosti, besedi, duhovniku in evharistiji, nas vabi, da se srečamo z dogodki, ki so osupljivi v svoji veličini in moči in ki še danes skoraj 2000 let po tem, ko so se zgodili vede ali nevede vplivajo na naša življenja, vplivajo na dogajanje po svetu.

Pri sveti maši se tako dogaja:

  1. Jezus Kristus nas vključi v svojo zahvalo in hvalo Boga Očeta, ki združuje nebo in zemljo v eno skupnosti zahvaljevanja in čaščenja.

  2. Z nami komunicira kot Beseda, božja Beseda, ki govori osebno sporočilo, ki ga v tistem trenutku najbolj potrebujemo slišati.

  3. Vključi nas v ključni dogodek, v katerem je hkrati duhovnik in žrtev, imenovan pashalna skrivnost (Jezusova trpljenje, smrt, vstajenje in vnebovzetje).

  4. Približa se nam kot Kruh iz nebes, da bi ga zaužili v evharistiji, ki bi nas preoblikoval, nas preobrazil in bi tako vedno bolj postajali podobni Njemu.


Vse to se dogaja pri vsaki sveti maši. Naše celotno življenje se bo spremenilo. Če so le naše oči odprte, da vidimo, kaj se v resnici dogaja. Če imamo ušesa, da bi slišali. Če bomo prenehali biti gledalec. Čas je, da se umaknemo s stranskega odra in se vključimo v igro. Čas je, da postanemo udeleženci. Aktivni udeleženci. »Tukaj sem pošlji mene« (Iz 6,8)

Vi mi povejte. Je to dolgočasno?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike