Je spet napočil čas, da mladi primemo za motiko in se podamo na njive?

Urban Šifrar
42
Summer photo created by freepik - www.freepik.com

Živimo v času, ko virtualno vse bolj nadomešča fizično. Mnogi komentatorji, ki se ukvarjajo s prihodnostjo interneta, celo napovedujejo čas, ko bomo iz materialnega sveta popolnoma izstopili in se naselili v izključno informacijski realnosti, kjer bo vse, kar bomo počeli, izmenjava informacij, vse bo financirano z oglaševanjem za vse ostalo, edino pomembno pa bo pridobivanje “znanja”.

Čeprav se sliši kot znanstvena fantastika, je dejstvo, da se temu vse bolj približujemo. Izhoda iz krute realnosti ne iščemo več v umetnosti ali presežnem, pač pa v pasivnem spremljanju zaslonov. Vsakršno delo, za katerega je potreben najmanjši fizični napor, skušamo kar najbolj zreducirati in ga izriniti iz naših življenj – tako deluje vse, začenši s šolskim sistemom. Obenem se viša stopnja samomorov, psihičnih bolezni, uporabe drog, doživljamo destrukcijo moralnih norm, načel. Kaj, če pozabljamo, kaj pomeni biti človek?

Seveda drži, da je abstraktno mišljenje, gledano iz strogo evolucijskega vidika, tisto, ki nas loči od živali. A tudi delo z rokami je bilo zadnjih 200.000 let velik del našega bistva, naj si bo v obliki lova in nabiralništva, ali pa kmetovanja – vse, tudi struktura naših možganov kaže na to, da smo ustvarjeni za delo. Tega skušamo nadomestiti s športom, ki pa na našo psiho nima primerljivih učinkov: fizična aktivnost, pri kateri lahko vidimo njene rezultate (popravljena streha, preorana njiva), nas izpolni na drugačen način kot nogometna tekma ali vsakršno pisarniško delo, o čemer govori tudi M. Crawford v svoji knjigi Delo za dušo: O lepoti dela z lastnimi rokami. Tudi težave z nespečnostjo, ki vedno bolj dajejo našo družbo, pogosto izvirajo iz dejstva, da na koncu dneva nismo zares, fizično utrujeni.

Fizična aktivnost, pri kateri lahko vidimo njene rezultate (popravljena streha, preorana njiva), nas izpolni na drugačen način kot nogometna tekma ali vsakršno pisarniško delo

Na zapuščeni zemlji

Iz že omenjenega pa izhaja še en problem, ki se tiče našega odnosa do zemlje. Še pred nekaj generacijami smo bili od naše – slovenske, lokalne zemlje, odvisni. Dajala nam je kruh, vino, vrtnine, zato smo jo spoštovali, bili za dobro letino hvaležni in nanjo ponosni – tudi kot narod, bivati na svoji zemlji je pomenilo biti samozadosten in neodvisen, in v tem ni nobene pretirane sentimentalnosti. (Tega Levica danes ne razume, ko se sprašuje, zakaj bi mladi svojo državo sploh ljubili, ko pa jim ne zgradi dovolj stanovanj. Domoljubje ne sme biti odvisno od politike ali BDP-ja.)

A v izjemno kratkem času intenzivne globalizacije se je vse spremenilo: hrana pride iz trgovin, tja pa iz imaginarnih, neskončnih zalog, krave so vijolične in živeža bo na pretek, četudi v celi državi dve leti ne zraste nič – takšen občutek je bil ustvarjen pri potrošnikih.

Zato bo oz. je že zanimivo spremljati dogajanje med krizo zaradi pandemije koronavirusa: globalizacija bo morala stopiti nekaj korakov nazaj, države se bodo lahko zanesle le na lastne zaloge. Slovenija, denimo, uvozi okoli 60 % hrane, še več je bo morala, če ne bomo rešili nastale situacije s pomanjkanjem sezonskih delavcev.

Ministrica Aleksandra Pivec je pozvala k pomoči študente in brezposelne, kar je za mnoge od nas lahko odlična priložnost: kmetje dobijo potrebno pomoč, mi pa izkušnje, znanje in seveda nekaj zaslužka. Morda pa nam uspe postaviti tudi dobre temelje za prihodnja leta, da uvoz tuje delovne sile ne bo več nujno potreben.

Stik z naravo imamo za vrednoto, a obenem ne cenimo poklicev, ki se z njo zares ukvarjajo.

Tudi naše predstave pa bi se s tem morda malo bolj približale resnici. Naravo danes dojemamo, kot jo vidimo v dokumentarcih na National Geographicu, zato se borimo proti talečemu ledu na Antarktiki, požarom v Avstraliji in lovu na tjulnje, proti čemur, četudi vsak dan na Instagramu delimo deset presunljivih objav na to temo, (in čeprav je prav, da smo o tem ozaveščeni), ne moremo storiti nič. Istočasno imamo na lokalni ravni več kot dovolj okoljskih problemov, pri katerih bi dejansko lahko bili gonilo sprememb, a se nam naše pozornosti niti ne zdijo vredni.

Stik z naravo imamo za vrednoto, a obenem ne cenimo poklicev, ki se z njo zares ukvarjajo. Konec koncev, kdo pozna naravo bolje: tisti, ki jo v polni ločljivosti spremlja prek televizije, ali kmetovalec, ki je od nje neposredno odvisen?

Resnična šola v naravi

A naj se vrnem k svoji uvodni tezi: mislim, da je pomanjkanje fizičnega dela v resnici odgovor na mnogo problemov v naši družbi. Kako ga umestiti v naša življenja? Veliko odgovornost tu gotovo nosi šolski sistem. V mnogih državah so na problem odgovorili s prakso, ki so jo, v neki obliki, kot obvezno uvedli za vse dijake, šolarje. Ti tako določen del šolskega leta preživijo med delom v podjetjih, prostovoljstvom, ali pa pomoči kmetom ipd.

Druga možnost bi bila delo povezati z učenjem in mu posvetiti kakšen teden v učnem načrtu: če učimo za življenje in ne zaradi učenja samega, to ne bi smela biti težava. Uvedli bi lahko poletne projekte, prostovoljstvo, s katerim bi prejel potrdilo, ki bi lahko kot tako nekaj veljalo pri iskanju zaposlitve: podjetja vendar ne iščejo števila ur matematike v srednji šoli, ampak disciplino, delavnost, izkušnje. Mnoge šole in dijaški domovi pa imajo zaradi primernega okolja sploh odlično priložnost šolarjem ponuditi projekte, povezane z delom zunaj, in prepričan sem, da bi jih dijaki z navdušenjem sprejeli.

Skratka, možnosti mrgoli, in optimistično upam, da bi prav čas epidemije lahko sprožil kakšen vnovični premislek o vsem naštetem, tako na ravni posameznika, kot tudi celotne države.

Doniraj

42 KOMENTARJI

  1. Nedvomno ! Tako enostavno je doma na vrtu pridelati obilo zelenjave, od blitve do kumar, buč, fižola, motovilca čez zimo, od paprike do radiča, malo teže pa paradižnik…In posaditi ribez, maline, josto, kosmulje….da ne boste samo travo kosili in vam bo dolgčas. Tudi rastlinjak se splača postaviti, od takega za 100 evrov pa do 500 evrov…

  2. “Je spet napočil čas, da mladi primemo za motiko in se podamo na njive?”

    Je, da mladi ne bodo še naprej mislili, da zraste hrana v Mercatorju, Špaaru, Lidlu ter v drugih super in mega marketih.

  3. Je bil že zadnji čas, da se vrednote začnejo postavljati nazaj na svoje mesto. Da je “in” tisti, ki zna obdelati zemljo in ne tisti, ki brezglavo potuje po svetu, da na svoji “facetrdabukev” strani prikazuje slike zrezka za 300 EUR, ki ga ima na krožniku. Največji onesnaževalec planeta je letalski prevoz!
    Očitno je zato potrebna šok terapija v obliki Korona virusa. Upam, da bo ta šok terapija dovolj močna za streznitev in nas ne doleti še kaj hujšega.
    In je tudi čas, da naravno pridelani pridelki dobijo pravo ceno, na hormonsko onesnaženo hrano pa udari 200% carina!

  4. Kljub vsemu se mi zdi, da mladi, ki smo rasli na kmetiji že sedaj precej drugače gledamo na zemljo in obdelavo le-te. Morda imamo drugačen pogled na to, že iz vidika da smo del tega že od malih nog, vemo da krava ni vijolična in da hrana ne pride na mizo tako, kot da bi zamahnil s čarobno palčko. Poznamo občutek, ko si po celem dnevu na travniku/njivi/vinogradu.. fizično izmučen, a po drugi strani srečen, ker je bilo opravljeno delo, ki smo si ga zadali za tisti dan. Tudi naš odnos do hrane je po mojem mnenju drugačen. Veš, da boš moral za solato ali pa liter mleka vložiti nekaj več kot le evro, ki ga boš plačal na blagajni trgovine. Hkrati pa tudi veš, da ta hrana ni prepotovala več (tisoč) kilometrov pač pa tistih nekaj korakov od njive do mize. Ljudje se premalo zavedamo/jo kako pomemben je slovenski kmet. Pogosto je težko dati kakšen evro več za domačo hrano, logično če pa je neka uvožena stvar pol cenejša. Vendar le tako lahko podpremo kmeta in mu omogočimo, da bo preživel. Svoj pogled ne bo potrebno spremeniti samo pri mladih (ja, to potrebujemo, da dojamemo da ni vse tako samoumevno kot se zdi) pač pa tudi pri potrošnikih.

  5. Odličen prispevek, pohvalno, definitivno fizično delo zelo blagodejno vpliva na izpolnjenost posameznika in mu daje smisel.
    Se je pa potrebno vprašati ali je neobdelana zemlja v Sloveniji za mlade sploh dostopna. Sploh je velika problematika na tem področju neurejenost prenosa lastnine na mlade, s tem pa se povzroči beg mladine iz podeželskih okolij (seveda je tudi veliko uspešnih zgodb, ampak se bojim da so v veliki manjšini). Je pa tudi res, da tudi v primeru da mladi želijo kupiti obnove potrebno kmečko površino s poslopji vred, je cenitev popolnoma nerealna in s tem mladim spet nedostopna. Lep zgled iz tujine bi bile posesti in vasi na jugu Italije, ki se oddajajo za simbolične cene z namenom spodbujanja vrnitve mladih na podeželje.

    Mogoče je tu več odvisno od starejših kot od mladih? Če starejša generacija ne želi stvari spustiti iz rok, takšne posesti prej ali slej prerasteta robida in grmovje.
    Žal.

      • Naj mi Janša in Pivčeva dasta 10.000 eur, pa rade volje kupim akacijeve kole, mrežo in nekaj koz! Vzrejal bom kozličke, katerih meso bo najboljše kvalitete. Me prav zanima, če bosta Kraševka in Kremeniti plačala malo več eur za kilo mojega domačega kozličjega mesa?? Ali bi raje zavila po umetno in strupeno sr…. v mesnico od eurošpina? domoljubi pa taki…

  6. Me prav zanima ali bo tudi na ta odličen prispevek udarila ideologija iz časov nesrečne in nesmiselne državljanske vojne? Bom spremljal.

    PS. kar se mene tiče sem z zelenjavo samozadosten. In tovrstno delo mi je v veselje.

    • Kaka državljanska vojna, a boste prenehali lagati. Zgodovina je pokazala in vsakršna sedanjost potrdila, kdo je bil na čigavi strani. In tistih, ki so služili Hitlerju in Vatikanu, nihče z zdravim razumom ne zagovarja. Le nekaj nesrečnikov tule na slovenskem še vztraja in potvarja zgodovinska dejstva ter zbuja zgražanje domače in svetovne javnosti, ko trdijo, da so Hitlerjevi lakaji narobe zgodovinsko etiketirani…

      Glede te vaše motike in njiv pa samo tole: takoj ko bo korona mimo, bodo mladenke in mladeniči udarili po telefonih in zvitkih marihuane. Jaz kljub temu, da so okoli mene same pobožne familije, ne vidim niti enega njihovega kao pridnega otroka, da bi sedaj pomagal na vrtu, v gozdu, na pašniku itd.

      • Mogoče bi lahko kdaj pogledala skozi okno in bi videla, da tudi otroci pobožnih, ali pa predvsem pobožnih radi delajo. Jaz jih poznam veliko. A ja, ne vidiš drugega kot trgovske centre? Tam so bili včasih vrtovi in njive.

      • Hitlerjevi lakaji so bili komunisti oziroma boljševiki, ki so v usodnem času, ko je Hitler ravno okupiral zahodno, severno Evropo in Balkan, torej od jeseni 1939 do poletja 1941, Hitlerju pomagali z dobavami žita, rud in nafte (sporazum Ribbentrop-Molotov oziroma Hitler-Stalin).
        Naši domači ljudje so se temu paktiranju evropskih komunistov z Nemci čudili in nekateri komunisti, na primer Angela Vode, ga niso mogli sprejeti. Kidrič pa s tem kot zvesti partijski aparatčik ni imel težav. Skupaj s Kardeljem in drugimi iz ožjega vodstva partije je vodil revolucionarno masakriranje Slovencev, zaradi katerega so se po odročnih vaseh, kjer okupator – Italijani – ni imel nadzora, zavarovali vasi z vaškimi stražami. Kaj pa naj bi storili drugega? Naj bi se pustili pobijati brez vsake obrambe?

        To je bil čas, ko so komunisti z revolucionarnim pobijanjem zasejali sovraštvo med ljudi, zaradi katerega trpimo še danes.

        In sovraštvo do demokratične desnice, utelešeno v sovraštvu do RKC in Janše je ravno nadaljevanje teh istih metod laži, vsestranskega blatenja akterjev in podpihovanja smrtnega sovraštva iz vojnih let revolucionarnega terorja skozi desetletja vse do danes, ko je država zaradi nenehnega rovarjenja “napredne” levice pristala v agoniji, ki že ogroža racionalno politično delovanje in že tudi njen obstoj.

  7. Ta prispevek je zelo dober, ker nas popelje v razmišljanje, da: “Brez dela, ni jela”.

    Narava je zelo poštena, kolikor ji daš, toliko ti vrne. Zdrava KMEČKA PAMET je to od vedno vedela in ni rabila nobene “Grete”, da bi propagirala čisto okolje.

    Celo Združeni narodi in EU parlament so vabili Greto, ki menda še ni imela umazanih rok od zemlje, da je ljudi učila o naravi. Naši pradedje bi se temu smejali. Enako bi se naši pradedje, če bi se danes vrnili na ta svet, prijeli za glavo, ko bi videli koliko ur ljudje porabijo, za sprehajanje PSOV, medtem, ko imajo doma neobdelano njivo.

    Enako ne bi naši pradedje razumeli zakaj smo zidali tako ogromne objekte in telovadnice, kjer se ljudje potijo, ne, da bi kaj pridelali.

    Včasih so kmetje vstajali s soncem (ni bilo potrebno uradno menjati ure) in trdo delil. V poletnih mesecih so kosili travo in želi žito že pred sončnim vzhodom. Skratja, v potu svojega obraza” so si služili kruh.
    Kdor si obraz spoti le v telovadnici, ali s tekom na maratonski stezi, pa si nič ne pridela, ampak samo troši energijo v prazno.

    Zato je sedaj ta VIRUS, res prišel verjetno z namenom “ŠOK TERAPIJE”, da se ljudje zamislijo, kaj je v življenju pomembno in kaj nepomembno.

    Zelo pomembno je ZDRAVO in čisto okolje, domača hrana in druženje v manjših skupinah. Medtem, ko so velike dvorane le “valilnica okužb”. Včasih so imeli plese na prostem, kjer je bil zrak mnogo čistejši, kot v sedanjih KINODVORANAH in telovadnicah. Tudi Stari Grki, so imeli gledališča na prostem.

    Sicer pa je poklic KMET, bil vedno spoštovan. Po “svobodi” leta 1945, pa je bil kmet, zaradi velikih davkov, obveznih oddaj, in odvzemu socialnih podpor, prisiljen opuščati zemljo in se seliti na delo v MESTO. V službi je dobil poleg plače tudi OTROŠKI DODATEK, kar kmetu ni bilo dano. In tako imamo sedaj veliko zapuščenih KMETIJ.

    Mogoče je ta kriza pokazala, da se lahko ljudje preživijo le z lastnim delom, v zeleni naravi. Delo je težko, vendar zdravo in tudi lepo. Ko bo pravo DELO postalo spet vrednota, bodo mladi s ponsom spet prijeli za “motiko in plug”.

    Slovenski pesnik, pisec, začetnik časnikarstva, DUHOVNIK – Valentin Vodnik (1758-1819), je med drugim naposal tudi pesem DRAMILO:
    “Slovenec, tvoja zemlja je zdrava in pridnim za delo najprava…… Lenega čaka strgan rokav, palca beraška in prazen bokal “.

    To DRAMILO, ki je staro več kot 200 let, bi morali obravnavati tudi v osnovnih šolah in celo na EKONOMSKI FAKULTETI. Le tako, bi bilo DELO spet smatrano, kot VELIKA VREDNOTA.

  8. Prlek
    Jaz pa sem mislil, da recimo, ko se mastim z odlično pečenim odojkom, preden je prišel na mizo, ni bilo nobenega dela! ha,ha,ha, …….. Potem so me pa močno poučili in me “trdo prijeli” in mi tudi dopovedali, da temu ni tako! In sem jim hvaležen in cenim njihovo delo! Veliki HVALA!

  9. Saj nočejo ne mladih in ne starih. Bodo raje počakali, da se pravi delavci prikažejo iz karantene.
    Mladi pa se ne smejo več stiskati in delati novih mladih. No prav, toda zakaj vojska in policija želita loviti huligane (migranti in ostali huligani) če je glavnina problema v domovih za starejše? Upokojenci v domovih nikogar ne zanimajo, četudi so večinoma oni glavne žrtve. Brez obiskov svojcev in 75% vseh žrtev. Noben huligan, ki je prišel nezakonito iz Hrvaške in noben huligan, ki se je lupčkal na ulici v Sloveniji ni umrl. Niti eden. Toda oni so glavni problem, pa seveda Romuni, ki so zdaj že v Nemčiji. Ne mi reči, da bo jeseni dobra letina.

  10. Današnja zmagovuta kombinacija: fdv, filofaks ali fakulteta za soc.delo nato pa brž v kako “nevladno” organizacijo se borit za pravice (beri: prodajat kilo megle) in to za dober denar.
    Motika? Dajte, no…saj nismo desnakarji ali katolibani. Ti so za motike.

    • Bac – vprašanje koliko časa bodo omenjene fakultete še naprej dajale dober denar. Za kilo megle se ne bo dalo več dobiti pol kile ali kilo kruha. Za motike bodo pa ti presvetli sončki predobri, saj so jih vzgajali kot avantgardo delavskega razreda, ki le-temu istemu razredu kaže pravo pot. No sicer pa kmetje pri nas nikoli nekako niso bili del delavcev, čeravno so komunisti okrog paradirali s srpom in kladivom, ampak je bil srp tam bolj za okras. No, kladivo tudi 🙂

    • Kolega Bac, niti ne drži kar trdiš v zadnji povedi. Sam živim v pretežno podeželskem in hribovitem območju, kjer tričetrt folka voli SDS. In te pobožne ljudi itak poznam, saj smo majhna občina. A veš, da je vsa ta SDS-omladina po faksih? Doma pa še kola za paradajz ne znajo zabiti v tla. Noben ni fizikalc haha

  11. Friderik 15. aprila 2020 ob 17:27 At 17:27
    ja Igor, ali se niso streljali med seboj?

    To, kar vi imenujete državljanska vojna, je bilo izzvano ob prisotnosti tujih vojaških sil, ki so pri tem aktivno sodelovale! Državljanska vojna je vojna znotraj države med dvema nasprotujočima se stranema ali političnima prepričanjima! Drži pa, da so se Slovenci pobijali med seboj! A brez 2. sv. vojne ni niti minimalnih možnosti, da bi do tega prišlo!

    • Počakaj na jesen. Samo v poletnih mesecih mora priti do toče, potresov in večje poplave. Dokler bo še denar, dokler bo še hrana, dokler še ne bo množičnih rubežev in dokler še ne bo inflacije… Jaz računam, da lahko že v jeseni pride do tistega, kar praviš, da se ne more zgoditi. Takrat je bila kriza, revščina, brezposelnost, rubeži in potem… Ni treba veliko… Pravzaprav je v primernih okoliščinah dovolj že, če pride do večjega potresa in inflacije… Okoliščine se zdaj kar množijo in množijo…

    • Igor, tudi del domobranskih krogov trdi (pravilno, je trdilo, ker ni nobenega živega več) da ni bilo državljanske vojne. A definicija je pač definicija in se jo uporablja, kot definicijo. V Evropi in po svetu jih je bilo v zgodovini nešteto. Nič posebnega nismo glede tega. Kdo je imel bolj prav me pa niti ne zanima, ker sem se rodil potem, ko je bilo že vsega konec. Zanima pa me, da se ne bi še enkrat udarili med seboj. Nas je premalo in bi bila škoda vsakogar. Jaz sem za tisto, kar nas druži in ne tisto, kar nas razdvaja.

      • Friderik
        Se o prihodnosti Slovenije in Slovencev strinjam s tabo! A desnica kadarkoli pride na oblast, začne rovariti o preteklosti in želi spreminjati dejstva! Poraženci so in to je to!

  12. Takoj, ko pojde korona mimo, bodo mladinci udarili nazaj k druženju ob telefonih in kajenju marihuane (sedaj pač to delajo na samem).

    No, domovinčkarji. Naj podmladki vaših SDS in Nsi organizirajo kmetijske brigade! evo, kaka brilijantna ideja! Naj tisoče mladih SDS-ovcev in NSi-jevcev zorje stotine njiv, jih poseje in požanje pridelek. Osnujte kmetijsko zadrugo in prodajajte zelenjavo, poljščine, domače izdelke! Fenomenalno.

    Edino to je problem, da si jaz malo težko predstavljam vse te malomeščanske SDs in Nsi mlade šminkerje, ki (kolikor jih poznam) v življenju še šraufncigra ali sekire niso v rokah držali. Mladinke pa še testa sploh ne znajo zamesiti… Raje gredo v Lidl kupiti tuje kapitalistično sr….

    • Ja, predlog ni slab.

      Sicer pa je kot “mini brigara”, tudi pri aktivnih SKAVTIH.
      To bi bilo res dobro razširiti še na preoranje njiv in sajenje krompirja ter sejanje ŽITA, le to mleti in pripraviti KRUH.
      Mislim, da bi starejši ljudje bili pripravljeni,, dati kako NJIVO v najem Skavtom.

    • Res ne razumem kakšen narod smo.Ali res ne moremo ostati nikoli na nivoju.Eni ste za drugi proti in se morate vedno ideološko obdelavi.Samomto vam povem mladina,na koncu,če bo šlo tako naprej še trave ne boste imeli.Namestk da bi stopili skupaj in podprli ministrico se tukaj obkladate.Res vas bo moralo kaj hujšega udariti kot 14 dnevna karantena.Na bruhanje mi gre kakšna ste mladina,le zakaj smo mi garali,da smo vam vse pripravili,da se sedaj lahko norčujete iz nas in vsega,ko imate vsega polne riti,stari so od več.Kdo je vas rodil,če negi bilo starih.Res mi je slabo.Samo sram vas je lahko.

  13. Časi so drugačni sprijaznite se. Napredek, tehnika, sranje od mobitelov itd so človeštvo poneumili, mlade pa sploh.

    Pa še to: začasa ‘gnile’ (kot pravite domovinčkarji) Jugoslavije so VSI moškiznali fizično delati. To jih je naučila bodisi borba proti hitlerjansko-vatikanskim zavojevalcem, bodisi delovne brigade, ali pa nenazadnje JLA, ki je iz polpismenih rovtarjev naredila prave moške! tako, da boste vedeli.

    • Toni
      In kaj je bil kriv ta………??? Brezzvezna vprašanja, čas je bil pač prelomen, zgodilo se je pač, kar se je zgodilo! Tudi simpatizerje odpora so potolkli s koli, sekirami, lopatami…… pa če bi le samo njih?? Zakaj so tudi člane njihov družin pobijali, metali v ogenj… ipd!!! Še enkrat pravim, brez zveze to pogrevati, ozrimo se v prihodnost, ki nam je skupna!

      • No, laž nam ne more biti skupna!
        Brez laži pa naši “levi” ljubitelji revolucije ne morejo obstati, zato že od svojega nastanka vse gradijo na njej, s tabo vred…

  14. Strinjam se z ‘debelo_berto’ (čisto resno), da imajo podmladki desnih strank tu izjemno priložnost da pomagajo pri obdelovanju zaraščenih polj, travnikov, gozdov. Konservativni del populacije ima že sedaj s tem veliko izkušenj – seveda ne pozabimo ob dosedaj medli podpori takšnim iniciativam zaradi zaničevanja slovenskega kmeta/ruralca. Levica (z veliko) se bolj znajde na Metelkovi in z lobiranjem v študentskih orgnizacijah (kar z motikami nima velike veze bolj z gobcanjem in poženščenim ravnanjem mladcev). Je pa to tudi politična tematika in če se do tega pristopi je to lahko prvovrstna tema za aktivacijo volilcev. Neke vrste slovenski ‘Trump’/’Brexit’ trenutek, ki bi dal politični zagon zunanjim območjem in regijam, ki bi tako lahko preglasile Ljubljano (z levo elito skoncentrirano prav v Volilni enoti Ljubljana Center :)). Kot pravi Branko Cestnik: “Štajerci, Prekmurci, zašijmo jih!”
    ‘Debela_berta’ – absolutno odlična ideja, začne se s subvencijami za koze za 10.000 EUR in nadaljuje s politično zmago!

    • Hvala. Seveda je to fenomenalna ideja. Ampak SDS in NSI omladina sploh ne zna delat. Fizično delat. Sem že zgoraj napisal da so iz naše občine vsi po faksih, noben pa kmetovat ne zna. Še navadnega vrta met.

      Naj jih Janša, če je kaj boss, napodi delat, kot nekoč npr fante v JLA.

      • Veš kaj Berta, ljudje se spremenijo, spremenijo svoje navade in razvade takrat, ko so v to prisiljeni.Nič prej. Tako nekako, kot alkoholiki ali drugi zasvojenci s čemer koli. Dokler alkoholik ni prisiljen spremeniti svojega vedenja tega ne bo storil. Dokler bo šlo, bo “veseljačil” naprej ne gelde na svoje zdravje in socialno okolje.
        Bomo videli, če bomo prisiljeni v vrtičkanje in poljedelstvo.

  15. Res je, da bi v prvi vrsti na njivah morali biti prejemniki socialnih pomoči in drugih transferjev, ki jih ni malo. Skratka vsi, ki niso invalidni in retadirani. Socialci pa najdejo vsako luknjo, da nekaj cuknejo. Tako da, če bodo poslani na njive, sami se za delo ne bodo javili, saj jim le-to ne diši, bodo iskali tisoče načinov, da se delu IZOGNEJO, tako kot do sedaj. Samo imeti in nič dati od sebe.
    Delo ne bo nobenemu škodilo, saj so nekateri prejemniki že leta in leta na sociali in drugih pomočeh, ki pa, ko se seštejejo, zdaleč prekašajo minimalno plačo – ZA DELO. Potem pa še nesejo položnice na občino, pa pakete RK, pa druge subvencije. Zato pa je tako, da delo pri nas ni cenjeno!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime