Je šola, katere "angažirani učitelji" pišejo protivladna pisma in vabijo na protestni koncert, ideološko nevtralna?

foto: Facebook, wikiwand
Ko so skušali zaobiti odločbo Ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih šol, so Socialni demokrati zapisali, da si zastavljajo konkreten cilj: ohranjanje in nadgradnjo kakovostne, vsem dostopne, neizključujoče in nazorsko nevtralne mreže javnih šol za sedanje in prihodnje generacije. Ta cilj naj bi veljal ne glede na politično prepričanje.

To so besede, ki smo jih poslušali, ko so skušali tedaj vladajoči krivico, ki jo trpijo učenci nedržavnih šol, še povečati pod pretvezo izpolnjevanja ustavne odločbe. Kako pa deluje nazorsko nevtralna mreža javnih šol, zadnje tedne posebej intenzivno kaže eden izmed njenih paradnih konjev, Gimnazija Bežigrad.

Ko učitelj dijakom pošilja vabila na protestniško-političen koncert in pišejo javna pisma proti vladi


Zadnjega v vrsti ekscesov si je privoščil tamkajšnji profesor filozofije, sicer tudi znani kantavtor Jani Kovačič. Pretekli petek je Kovačič sodeloval na protestnem koncertu na daljavo, imenovanem Glas upora, ki ga je vodil znani protestnik Jaša Jenull, prek video-povezave pa so sodelovali različni nastopajoči, med drugim tudi Kovačič. Petkovo protestiranje je bilo namreč zaradi zaprtja države prepovedano.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta najdete na dnu prispevka.


Sam nastop Kovačiča na dogodku sicer jasno kaže njegovo politično usmeritev, a sam po sebi niti ni sporen. Če bi profesor Kovačič profesionalno ločeval svoje delo profesorja od nastopov kantavtorja Kovačiča, bi mu težko karkoli očitali. A profesor Kovačič je zlorabil elektronske naslove dijakov, ki jih ima z namenom, da jih obvešča o šolskem delu, za lastno samopromocijo ali pa očitno politično agitatorstvo omenjenega koncerta. Povezava, ki jo je delil v elektronskem sporočilu, je namreč vodila do izrazito agitatorske skupine na Facebooku Protestna ljudska skupščina.

Omenjeni koncert pa ni edini primer, ko se šola več kot očitno ni držala načela nazorske nevtralnosti. Skupina profesorjev te šole je namreč pred mesecem dni začutila etično poslanstvo, da državi napiše javno pismo, ki ga je nato objavil časopis Dnevnik.

V pismu so se postavili kot zastopniki humanističnih in razsvetljenskih idealov, ki so poklicani zastopati glas razuma in kritičnega mišljenja. V pismu svoje oglašanje argumentirajo celo z besedami: »koliko verodostojnosti nam v nasprotnem primeru sploh še ostane, če sami ne prakticiramo kritičnega mišljenja javno (na glas) o temah, ki nas vse zadevajo? Ne bi smeli ostati tiho, še posebno tedaj ne, ko se tepta človekovo dostojanstvo, z ljudmi pa se ravna kot z neuko rajo, ki si ne zasluži drugega kot grožnje in poniževanje.«

Kot pravi kritični misleci opažajo, da v družbi primanjkuje demokratičnega dialoga, razraščata se nestrpnost in izključevanje vsakega, ki misli drugače kot tisti, ki imajo v rokah vzvode oblasti. S tem več kot očitno mislijo na tiste, ki so večino časa v opoziciji, v času pisanja pisma pa slučajno vodijo vlado. In prav ti »oblastniki« naj bi izvajali simbolno nasilje nad demokracijo samo.

V preteklosti se ne spomnimo, da bi te etične in kritično misleče profesorje videli izvajati svoje demokratične vrednote »izražanja drugačnega mnenja«. To potrebo so začutili v letu, ko kljub epidemiji in omejitvam, ki jih le ta prinaša, v Sloveniji ni nihče preganjan zaradi izražanja kritičnega mnenja zoper vlado.
Glede na videno se lahko sprašujemo, kaj konkretno profesorji, ki v imenu »resnicoljubnosti in poštenosti« politično agitirajo proti aktualni vladi, učijo v svojih razredih.

Tega sicer ne moremo reči za vsakogar, ki je v preteklosti nasprotoval vladam iz drugega političnega pola, ki v resnici predstavlja politično in ekonomsko elito, ki jo razgledani profesorji pripisujejo trenutni vladi, ki je na oblasti komaj eno leto.

Med prvimi podpisniki omenjenega pisma je profesor Kovačič, ki, kot že omenjeno, poučuje filozofijo. Prav filozofija je v gimnaziji predmet, ki je najbolj namenjen vzgoji kritičnega mišljenja, argumentacije in pogleda na svet. Sprašujem se, kako lahko tak predmet dostojno predava nekdo, ki tako izrazito agitira za točno določeno politiko, največjo stranko v državi pa v medijih označuje za "skrajno desnico, ki ne premore strpnosti in napada vsakogar, ki jih ne omenja kot svetlo vodnico zablodelega naroda". Kovačič pa ni edini podpisnik. Poleg njega je podpisanih še 53 drugih profesorjev šole, vključno z ravnateljico Alenko Budihna.

Izrazito opredeljena šola, ki daje vodje protivladnih dijaških protestov


Namesto ideološko nevtralne šole tako dobivamo ideološko izrazito opredeljeno ustanovo. V takem okolju se na proslavi ob obletnici slovenskega plebiscita dijaki v skečih norčujejo iz stranke SDS in agitirajo za stranko Levica.

Za nekatere sodelavce šole se omenja tudi konkretne povezave s stranko Levica, kar bi obrazložilo tudi vsebino prej omenjene proslave. Prav tako verjetno ni naključje, da so med vidnejšimi pobudniki dijaških protestov letos februarja prav dijaki Gimnazije Bežigrad.

Glede na videno se lahko sprašujemo, kaj konkretno profesorji, ki v imenu »resnicoljubnosti in poštenosti« politično agitirajo proti aktualni vladi, učijo v svojih razredih. Ne vemo. Na družbenih omrežjih je možno zaslediti marsikaj, a hkrati težko presoditi, koliko napisanega drži. Vsi zaposleni na šoli tudi niso podpisali javnega pisma, zato nikakor nočemo, da bi se delalo krivico tistim, ki prizadevno delajo za to, da je Gimnazija Bežigrad leto za letom med najboljšimi po uspehu na maturi in mnogih drugih področjih.

Želimo pa opozoriti, da nismo zaznali, da bi se šola od javnih neprimernih ravnanj nekaterih svojih učiteljev distancirala. Tako javno šolstvo zato nujno potrebuje konkurenco v obliki zasebnega in ogledalo, ko si domnevno nazorsko nevtralni pedagogi dovolijo preveč. Ni narobe, če se dijaki sami odločijo protestirati. Narobe pa je, če učitelji aktivno politično agitirajo za točno določeno opcijo v imenu kritičnega razmišljanja in univerzalnega izobraževanja.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta:

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike