Je socializem negoval domoljubje in zakaj je zavrgel Rudolfa Maistra?

... odzval se je klicu partije kot zvesti sin svojega ljudstva in daroval domovini najdražje življenje ... (vir foto: http://spomeniki.blogspot.com)

“Slava padlim za domovino!” Ta klic v raznih variacijah se je minule dni lahko slišal na raznih borčevskih komemoracijah ob dnevu spomina na umrle. 

Pravzaprav se je komunistična levica v času SFRJ na domoljubje kot neizogibno čustvo vsakega pravega tovariša in komunista stalno sklicevala.

Kako je potem mogoče, da se dediči pregovorno predanih domoljubov in borcev za domovino danes teh pojmov s takšnim nelagodjem otepajo? Zakaj na njihovih shodih ne doni slovenska himna in ne plapolajo slovenske zastave? Kako to, da so primat nad čustvom ljubezni do domovine tako zlahka in otresaje prepustili nazorski desnici?

So torej domoljubna čustva slovenskih levičarjev kdaj sploh bila v resnici pristna?   

Predvsem je bil problem socialističnega domoljubja, da ni spoštovalo različnosti in tudi individualizma. Poudarjal se je mit o bratstvu in enotnosti med narodi. Kdor je bil izven tega, je bil sovražnik.

V tem času mineva stoletnica od burnih zgodovinskih dogodkov, ki so novembra 1918 zakoličili severno mejo naše države. V tistem času se je Rudolf Maister, ob izraziti nejevolji vlade v Ljubljani, odločil, da ne bo priznal nemške nadoblasti v Mariboru. 1. novembra je pričel z mobilizacijo in po nekaj tednih je 23. novembra z okoli 4.000 slovenskimi vojaki razorožil nemško zeleno gardo v Mariboru. V naslednjih dneh je mejo na Štajerskem prestavil na etnično oziroma narodnostno mejo.

Na njegovem pogrebu leta 1934 se je zbrala velika množica ljudi, to je bil pogreb, ki ga Maribor še ni videl. Od njega so se množično poslovili tudi v drugih slovenskih krajih, nedvomno so ga ljudje čutili kot velikega domoljuba.

General Rudolf Maister je danes slovenski narodni heroj, njegov spomenik, postavljen leta 1999, stoji na častnem mestu v bližini ljubljanske železniške postaje. Že od leta 1987 njegov spomenik stoji tudi na Trgu generala Maistra v Mariboru. 23. november je bil leta 2005 razglašen za državni praznik.

Toda v času od druge svetovne vojne do konca osemdesetih let 20. stoletja je spomin na generala Maistra počasi utonil v pozabo. Bil je celo tako zapostavljen, da so si leta 1978 njegov kip dovolili odstraniti iz mariborske mestne hiše. Prav tiste hiše, v kateri je bil v tistih prelomnih trenutkih njegov štab.

Domoljubje v socializmu

Kaj reči o državi, ki tako neguje spomin na svoje največje narodne junake? Zelo težko rečemo, da goji veliko domoljubja. Glede na odklonilen odnos do generala Maistra se lahko upravičeno vprašamo, koliko je bilo v Socialistično federativni republiki Jugoslaviji sprejemljivo izkazovanje domoljubnih čustev?

Izkaže se, da je situacija izredno zapletena. Težko bi rekli, da SFRJ svojim državljanom ni privzgajala domoljubja. Negovanje spomina na narodnoosvobodilni boj je namreč zahtevalo njegovo neprestano poudarjanje. “Domovino smo rešili iz rok okupatorja” je stavek, ki se izredno pogosto sliši na partizanskih proslavah. Prav na teh proslavah se vrstijo tudi očitki pripadnikom domobrancev, da niso bili domoljubi, ker so sodelovali z okupatorjem.

Dodajajo, da v breznih ležijo narodni izdajalci, ki so za svoja nedomoljubna dejanja oziroma izdajo plačali z življenjem. Tudi šolska berila iz časov SFRJ so polna zgodb o partizanih, ki so za domovino dali življenje. Otrokom pa zagotovo ne bi razlagali o stvareh, ki se režimu ne zdijo pomembne.

Izkaže se, da je problem drugje. Težava je v tem, da je bil socialistično pojmovanje domoljubja izrazito netolerantno. Kdor ni sodil v kalup likov, ki jih je partija izpostavljala kot prototip junaka države, je bil iz tega hitro izločen. General Maister kot nekdo, ki ne posluša vladnih povelj, v to zgodbo zagotovo ni sodil. Idealni domoljub je v Jugoslaviji nedvoumno veroval v enega in nezmotljivega Josipa Broza Tita ter v sistem samoupravljanja.

Predvsem pa je bil problem socialističnega domoljubja, da ni spoštovalo različnosti in tudi individualizma. Poudarjal se je mit o bratstvu in enotnosti med narodi. Kdor je bil izven tega, je bil sovražnik.

France Bučar je leta 2009 na posvetu pri predsedniku države močno izpostavil ta problem. To, da smo Slovenci ali Nemci, nam pri integraciji v Evropejce pomaga in ne škoduje. Domoljubje nam tako pomaga, da ljubimo sebe in zatem tudi druge.

Jugoslovanska verzija domoljubja pa tega vpogleda ni imela. Skozi šolski sistem privzgojeno domoljubje je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja zavzelo najbolj maligne oblike. To domoljubje ni nikoli spoštovalo drugih. Končalo se je z najbolj krvavo vojno v Evropi v času po drugi svetovni vojni. Krivično bi bilo, če bi za to obsodili nacionalizem.

Postsocialistično domoljubje

Paradoksalno je, da leve stranke o domoljubni vzgoji v Sloveniji nočejo ničesar slišati. Kakršnikoli poizkusi po obujanju domovinske vzgoje so že s strani leve sredine obsojeni kot »ideološko nasilje« za kar po mnenju Pedagoškega inštituta v šoli ne sme biti prostora.

Zanimivo pa je, da predstavniki slovenske levice z nacionalizmom in domoljubjem nimajo težav, ko gre za njihove politične somišljenike. Tako se nekdanji predsednik države Milan Kučan ni bal poslati pisma podpore Kataloncem pri njihovem boju za neodvisnost. Bi, če bi se v Kataloniji za neodvisnost borila desnica, imel enake vatle?

Od domoljubja k navideznemu nedomoljubju?
Mirno lahko zaključimo, da je bilo domoljubje v socializmu pomemben pojem, a le, dokler je vladajočim zagotavljalo pridobitev in zatem ohranjanje vladajočih položajev.

V nasprotnem primeru so bila domoljubna čustva hitro potisnjena v nepomembne naloge.

Lahko pa se zgodi tudi tretja možnost. Možno je tudi, da postane konstitucijski vidik postsocialistične levice tudi navidezno nedomoljubje. V zadnjem času to pomeni zlasti prinašanje jugoslovanskih zastav na državne prireditve.

Slednje je del prav tega fenomena kot eden od bolj bizarnih primerov ponovnega vzpostavljanja levega domoljubja. Če gre za provokacijo, je namera uspešna, je pa zaskrbljujoče, če to pomeni, da je ogrožena tudi slovenska ustava.

Menim, da bomo morali kmalu doseči dogovor, da je za izkazovanje zvestobi njenim vrednotam primerna samo slovenska zastava.

34 komentarjev

  1. Blaž – pripravili ste zelo dober PRISPEVEK.

    Tudi sama se večkrat sprašujem, kako levica pravzaprav DOMOLJUBLJE zapostavlja – v prid MULTI_KULTI. Če kdo izpostavlja pomembnost DOMOLJUBJA ga levica zmerja.

    In prav LEVICA se na BORČEVSKIH PROSLAVAH hvali z NARODNO ZAVEDNOSTJO, s katero so s “puško na rami” spodili iz SLOVENSKE zemlje vse Nemce in Italijane.

    Sedaj, ko prihaja v SLOVENIJO MNOŽICA (muslimanov) migrantov, pa ta ISTA LEVICA, (ki obožuje PARTIZANSKI KRVAVI BOJ), prepoveduje, da bi nezakonitega TUJCA na meji zavrnili. PRAV TU se pokaže DVOLIČNOST LRVICE. Italijani in Nemci so TUJCI, kaj so pa Afričani in AzIJskI MUSLIMANI ?

    Domoljubje je, da braniš svoj dom, državo in narod.
    TUJCU potrebnemu pomoči – pa pomagaš v njihovih DOMOVINAH !

    Revolucijo ni sprožilo DOMOLJUBJE – ampak ŽELJA VLADATI s KOMUNISTIČNO DIKTATURO. Želja levičarjev je še vedno zelo ŽIVA. Kaj je domoljubje, pa sploh ne ve, če niti ne pozna SLOVENSKE ZASTAVE.

    Tudi z obešanjem Slovenskih zastav DEMONSTRIRAMO DOMOLJUBJE. Prav levičarji jih redkokdaj izobešajo.

    ZZB z zastavami iz TITOVIH časov, pa prav zaničuje Slovenijo in Slovence.

  2. Teodor
    Enako vprašanje!
    Zakaj desnica zaničuje partizansko domoljubje??? A si domoljub, če verjameš v boga????? Politika pač naredi svoje!!! Za mene so domoljubi TIGROV-ci(med obema vojnama), partizani(1941-45), ter pripadniki TO in miličniki(1991), ki so odločno obranili našo državo!!!!

  3. Rudolf Maister je ob koncu vojne leta 1918 z izjemno in bliskovito akcijo iztrgal razpadajoči monarhiji Maribor in ozemlje, ki bi zagotovo pripadalo tujcem. Ni vprašal Ljubljane! Ko pa je hotel poslati čete tudi na Koroško, pa je bil odgovor iz Ljubljane tak, kot ga ni pričakoval – NE! Pa tudi za Trst se lahko zahvalimo Ljubljani. Še dobro da ni vprašal za Maribor.TA HIP BI POTREBOVALI DESET MAISTROV! Komunistična diktatura je pristala na vse pogoje, da je lahko vladala. Vsi pa vemo, kako je to potekalo. Rdeča elita, zaprtost meja, nadzor itd. Res je, da zgodovino pišejo zmagovalci, kar je levica tudi z nasiljem dosegla, vendar ne morejo utišati vseh. Domoljubje je nekaj drugega, kot nas levica hoče prepričati. SKRB ZA SVOJE DRŽAVLJANE in ne ZA DRUGE. Vedno več je slišati o SOVRAŽNEM GOVORU, skratka, hočejo nam nadeti nagobčnike in utišati. Zaradi NADZORA. NADZOR je bistvo vsake diktature. Sedaj ni niti KRUHA IN IGER – tako kot v starem Rimu – dovolj za vse. Diktature uporabljajo druge skrajnosti s katerimi nadzirajo ideje in znanje. Kako jim to uspeva? ZNIŽAJO IZOBRAZBO, OMEJUJEJO KULTURO, CENZURIRAJO VSA SREDSTVA OSEBNEGA IZRAŽANJA. Zavedati se moramo, da se ta vzorec pojavlja NENEHNO SKOZI ZGODOVINO. Vam je kaj znano? Moje mnenje je, da se je ta proces pri nas že začel!

    • Lele, lele, škoda ker ne razumeš nič. Saj ti ni pomoči. Ne vem kje si našel sendviče, upokojensko karto in gratis prevoz. Očitno to pogrešašt ti, jaz ne. Govorila sem o NADZORU. Kaj ti ni tu jasno! Očitno se ti kolca po rdeči eliti, ampak pomiri se, še vedno je na oblasti, tako da lahko mirno spiš. Nisem pa za noben NADZOR, ne levi in ne desni. Katerega okupatorja pa si imel v mislih?

  4. Zakaj pa se Domovina ne dotakne Marakeškega sporazuma, na kar je Jelinčič opozoril že pred najmanj 3 meseci! Pa je Cerar na to vprašanje v DZ bil tiho. Niti komentiral ni. Kdo tu laže in zavaja? Očitno je Jelinčič odlično informiran, ne pa tako kot mi, SOVA že stavka eno leto? Pa da počiš od smeha! Jih sploh potrebujemo! A plače pa dobivajo? Ti bi naj skrbeli za našo varnost! Še sebe ne najdejo. Prav tako je Jelinčič razkril vladna naročila – že pred meseci – o nakupu cca 170.000 zobnih ščetk, zložljivih postelj, nogavic, damskih vložkov ipd. Skratka za koga je to naročilo? ZA MIGRANTE, KI JIH BOMO SPREJEMALI PO MARAKEŠKEM SPORAZUMU. Ko je Jelinčič to razkril, JE BILA VLADAJOČA ELITA TIHO! To pomeni, MEDIJSKA BLOKADA O MIGRACIJAH. Točno tako kot v predvolilnih soočenjih, ko je bilo glavno vprašanje – KDO JE ZA JANŠO? Za izmišljeno zgodbico je to sprejemljivo, da pa je to naša realnost in prihodnjost, PA JE GROZLJIVO. Kdo je tukaj nor? Avstrija, Italija, Madžarska, Višegrajske države bodo neprodušno zaprle meje, mi pa jih bomo gostili in trditve, da nismo ciljna država, je pesek v oči. Seveda nismo ciljna država, BOMO PA, KER DRUGE DRŽAVE JIH NE BODO SPREJELE. Zamislite si, ob neredu, ki vlada v tej državi, kjer je za lastne ljudi slabo poskrbljeno, bo prišlo cca 170.000 tujcev, ki se bodo sprehajali s polno oskrbo petih zvezdic po naši deželi. Zdravnik, zobozdravnik, oskrba, plačilo položnic – PA TO JE INDIJA KOROMANDIJA. Slovenci si bodo želeli imeti status MIGRANTA. Da prihajajo iz držav kjer ni vojne, pa je nedopustno, da jim vrata odpiramo na široko. Podsaharska Afrika ima pripravljenih 200 milijonov ljudi, ki hočejo v Evropo. Si predstavljate ta kaos? Pa nikar ne mislite, da bodo poprijeli za delo. Samo ne vem, kam se bomo mi lahko izselili?

  5. Iz Sirije se bo v Evropo prevalili IS. Prek morja iz Afrike pa Boko Haram. To je zato, ker smo Ameriki pomagali pri uničenju Sirije in Libije.
    In komusniti so domoljubni? Ne verjamem. Komunistični Tito je Albancem podaril Kosovo. Če bi se Srbi odločili za Dražo, bi ne ostali brez Kosova.
    Domoljuben je bil recimo grof Drakula, ki pa so ga Američani predstavili kot krvoloka. Komunisti so pa nalašč pozabili na Andreja Turjaškega, Jana Sobieskega, Miloša Obilića, Karađorđevića, Frankopane in Zrinskije, ki so dejansko branili Evropo. Kdo pa je bil nasprotnik generala Maistra? Avstrijci. Kam hodijo Mariborske medicinske sestre, prodajalke, čistilke, varilci, šoferji in avtomehaniki? Kam? V Avstrijo? Zakaj ne gredo na delo v Albanijo ali Izrael? Zakaj? Razmislite?

  6. Teodor – 2.11. ob 22,02
    Res je tako.

    Štajerka. 0b 8,47 – Pridružujem se vašemu mnenju.

    Lucija ob 14,26 – Trezno razmišljate.

    Igor ob 0,07 – Vse kar si našteval res lahko štejemo med DOMOLJUBE.
    Toda v letu 1944, ko se je vojna že prevesila proti koncu, so v partizanih prevzeli vajeti KOMUNISTI, (čeprav, jih je bilo med partizani le okrog 5%) in s svojo krvoločnostjo, so druge utišali. Leta 1945 ni bilo več govora o domoljubju – ampak samo še o INTERNACIONALI komunističnih držav. Prav to vedno poudarja 105 letni pisatelj Pahor, kako je takrat dejal Kardelj: “Sedaj ne bomo več govorili o narodu in domoljubju – ampak o internacionali.”

    Komunisti so po ZAKLJUČENI ZMAGI 2.s. vojne, bolj ljubili Ruske in Italijanske komuniste, kot pa SLOVENSKE Krščanske socialiste, ki so tvorili glavnino PARTIZANOV. In tako “domoljubje, dejansko danes DEMONSTRIRA ZZB.

  7. Socializem ni sociala (zgplj nagovarjanje, zapeljevanjev svoje vrte nasilja revne itd. zapostavljene, lumpe itd.- na robu), je upor proti vrednotam narodov, verstev, vsakršne tradicije z iluzijo postaviti uresničenje “boga” človeka brez Boga tukaj.
    narodnjake je nagovoril le zaradi mobilizacije in zamenjal pomen besede narod za boljševiško besedo “ljudstvo”, ki je kanonenfuter za revolucionarno klanje, kasenje tudi volitve, nerede itd.

  8. Kaj si mislijo predsednik vlade, predsednik države in poslanci, ko delujejo poliitično v smeri raznarodovanja Slovenije. Včasih so imeli take za izdajalce naroda.
    Kakšna razlika je med okupatorjem Nemci in njihovimi ” pomagači” domobranci in pa med okupatorji muslimani iz Afrike in Azje in politiki, ki jih skoraj da vabijo in jim delijo našo domovino, našo hrano in naš denar. Kolikor mi je poznano, nas ni nihče od politikov vprašal, če si res želimo muslimansko okupacijo. Kdo jim je dovolil pristop k marakeški deklaraciji.
    Ljudje, izplavati bo treba, kdor zna plavati, sicer bomo vsi potonili. Črni vesoljni potop se vali tudi proti naši podalpski domovini.

  9. Domoljube so počasi pospravili, še preden je prišlo do oblikovanje JNA iz partizanskih enot, zasedbe zaveznikov in volitev. “Negovanje narodne zavesti” pa je bilo zgolj nadaljevanje zavajanja, da se ni prepoznalo, kako je revolucija domoljube nategnila in jih, naivneže, še, ha, ha!

  10. Jožef – 4.11. ob 18,29
    Postavili ste dobro vprašanje. Tudi sama razmišljam kako gledajo na besedo IZDAJALEC današnji vladajoči politiki. Prav tako tudi razmišljam o HVALAVREDNEM NOB, s katerim se nekateri KITIJO. Po drugi strani ta NARODNI, pa je takoj po letu 1945 šel v pozabo in je ostal v praksi samo REVOLUCIONARNI BOJ. Zato bi bilo prav pisati RB in ne NOB.

    Klančar 6,52 – Imate prav.

    J. Švaincer, ob 11.08
    Lepo ste opisali dejanje domoljubnega boja. To pokaže, da vam domoljubje ni tuje, ter, da ne podpirate izdajalcev današnjega časa.
    V zgodovini je vedno veljalo, da ta, ki podpira zasedbo lastne države in DOMOVINE – je IZDAJALEC naroda.
    Verjetno to velja tudi za DAN-DANAŠNJI ?

  11. Slava jim, prevaranim, izigranim, padlim v krvi ali v zatrtju, trpljenju pod pestjo socializma, ki jih je izrabil zua prihod naoblast, ne pa v boju za domovino. Dokaz je današnje obnašanje, ko zatirajo ponovno vse, kar pomeni domovina, sovoboda naroda in obče človeka, demokracija.
    Povežimi skupaj zdravo pamet in nardimo svobodno družbo in državo.

Komentiraj