Je slovensko šolstvo preveč zavoženo, da bi lahko delovalo po “zdravi pameti”?

Eva Gregorc
19

Vsak pozna nekoga, ki je v vsakodnevnem stiku s šolstvom: ali je sam del sistema kot učitelj, učenec, ga spremlja kot starš … Če nič drugega, je vsak od nas tudi sam več ali manj časa gulil šolske klopi. Prav zato je šolstvo tema, ki vsakogar pritegne in o kateri ima vsak svoje mnenje in izkušnje.

Katere teme so pretresale šolske klopi v letu 2018?

Leto so slovenski šolniki pričeli s stavko. Na dan zaljubljencev so takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju napovedali konec vdanega razmerja. A kot je v intervjuju za Domovino povedal upokojeni učitelj Milan Hrastar, so sindikati učitelje izigrali. Namesto strukturnih sprememb, ki bi izboljšale položaj učiteljev, so si ob koncu leta z novo vlado izborili nekaj plačilnih razredov več pri plači, še vedno pa ostajajo sužnji birokracije in staršev, ki po šolskih hodnikih grozijo z odvetniki.

Pod kakšnimi hudimi pritiski se vsak dan znajdejo učitelji je nenazadnje pokazala tudi afera Merc, ki je spodbudila marsikaterega ravnatelja in učitelja, da iskreno in brez strahu spregovori o nesmislih v slovenskih javnih šolah. Delovanje in ukrepanje po zdravi pameti so namreč pod palico inšpektorskih kazni nadomestili pravni formalizmi. Prav afera Merc je skupaj z afero Kengurujčki poskrbela za zamenjavo glavnega šolskega inšpektorja, a ker gre za sistemski problem, povezan tudi s stanjem v sodobni družbi, mnogi dvomijo, da bo vrnitev v “normalnost” sploh še mogoča.

Poleti pa je starše maturantov razjezila vest o tem, da bodo  za vpogled v redovalnico svojih sončkov potrebovali njihovo dovoljenje.

Slovenski šolski sistem kar kliče po spremembah. Žal pa spremembe zgolj v kvantiteti učnih listov, obveznih in neobveznih izbirnih vsebin, učnih načrtov, obrazcev in testov ne bodo prinesle nujno potrebnih sprememb.

Spremembe, ki si jih vsi tako zelo želijo

Slovenski šolski sistem kar kliče po spremembah. Žal pa spremembe zgolj v kvantiteti učnih listov, obveznih in neobveznih izbirnih vsebin, učnih načrtov, obrazcev in testov ne bodo prinesle nujno potrebnih sprememb. Delodajalci se pritožujejo nad mladimi, ki so popolnoma neusposobljeni za delo v svojem poklicu.

V šolah se izobražujejo prihodnje generacije, ki bodo vodile Slovenijo, pa vendar se otroci o svoji domovini v šolskih klopeh naučijo zelo malo. Lahko bi rekli celo, da je domoljubje v šolah prepovedano. Prav zato je pomembno, da še naprej opozarjamo na probleme, ki so prisotni v šoli pa si jih nihče ne upa priznati.

V letu 2019 pa…

Dogajanje v šolskih klopeh bomo na Domovini spremljali tudi v novem letu, čeprav večjih sprememb v šolstvu ne bo. Učiteljem se bodo po novem letu plače dvignile za en plačilni razred, v novem šolskem letu pa bodo deležni še nekaterih drugih bonbončkov. Nov stari šolski minister Jernej Pikalo najverjetneje ne bo dosegel sistemskih rešitev, ki si jih vsi tako zelo želijo.

Prav tako je malo možnosti, da bi leva vlada poskrbela za uresničitev ustavne odločbe o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Nedokončana zgodba bo zagotovo odmevala tudi v novem letu. Če se politiki ne bodo hitro zganili in uredili položaja, pa bi neustavno stanje lahko reševali starši otrok s tem, da bi prenehali s plačevanjem šolnine. Na obzorju novega leta je v zvezi s šolstvom še ena pobuda za oceno ustavnosti o rangiranju osnovnih šol, ki jo je sprožil pravnik dr. Jurij Toplak.

Verjetno pa bi si vsi želeli, da bi naš šolski sistem postal bolj prijazen do otrok, ki so vsak dan bolj obremenjeni in do učiteljev, ki postajajo vedno večji birokrati, talci ambicioznih staršev in nečloveških učnih načrtov.

19 KOMENTARJI

  1. Slovenska šola je natanko taka, kot jo hočejo oblastniki:
    strogo načrtovan kaos, ki vzgaja poslušne državljane in odlične potrošnike. In šola to tudi odlično dela!

    Nekaj največjih odlik slovenske šole:
    1. Ne uči, kako razum, logika delujeta.
    2. Učenec, dijak, študent so zato plitkega uma.
    3. V šolsko snov so uspešno vgrajene politične agende.
    4. Zato je šola odlično sredstvo za masovno pranje možganov.
    5. Veliki doprinosi starodavne grške civilizacije, kjer se je logika kot ključni predmet rodila, so bili črtani, minimizirani ali pa povzeti v popolnoma sterilnih oblikah.
    6. Podobno je z moralo oziroma etiko.
    7. Učence, dijake in študente se uspešno ponižuje (npr. osemnajstletni mora žensko vprašati, ali gre lahko na WC).

    Ma ne da se mi več naštevati odlik naše, slovenske šole.

  2. Domače šolanje je najboljša alternativa institucionaliziranemu izobraževanju. Vendar razbite družine revnih in zaradi preveč ljudi na robu ekonomskega srednjega razreda tega ne zmorejo, zato se bo katastrofa šole nadaljevala.

  3. V nekem nemškem mediju sem zasledil zanimivo trditev o NASInih raziskavah izvedenih na otrocih, ki naj bi bili nadpovprečnom
    inteligentni. Študija je trajala desetletja in ugotvitev je bila ničkaj obetajoča. Bolj so bili ti nekdaj otrci pametni, manj se je njihovo znanje povečevalo. Iz tega sledi spoznanje, da sedanji način šlanja na neki način vzgoji ljudi z veliko stpnjo izobrazbe, venda je ta izobrazba nična, ker so ti izobraženci povsem nesposobi in brez zdravega načina uporabe pameti in znanja.
    No, slednje v Sloveniji zagotovo drži, kajti večina sloveske došolane populicijo so ali magistri in nemalo je doktorjev znanosti.
    Kaj pa sedaj ustvarjajo ti visoko izšolani kadri. Bore malo, bi rekel.
    Slovenija bi morala biti najmanj Silicijeva dolin! , a postala je velika balkanska palanka, ki izumlja čevapčiče in trubače.
    Hvala vsem ministrom za šolstvo, da ste zavozili eno celo generacije sicer obetavnih inteligentnih otrok.

  4. Za začetek bi bilo treba sprejeti ukrepe, da ne bi več “študirale” kompletne generacije mladostnikov.

    V ta namen bi bilo treba:

    – ukiniti množico gimnazij in drugih srednjih šol sumljive kvalitete, ki so danes že za vsakim zelnikom, za preostale pa kvalitativno prenoviti učni program;

    – več zaslužene pozornosti bi bilo treba posvetiti poklicnim šolam in vajeništvu;

    – ukiniti je treba vse nepotrebne visokošolske programe, visoke šole in fakultete, na preostalih visokih šolah ter fakultetah pa omejiti vpis do razumnih meja;

    – odpraviti je treba ideološko vsiljeno diskriminacijo zasebnega šolstva;

    – popolnoma je treba odpraviti študentsko delo in

    – končno, vsako koristno delo bi bilo treba pošteno plačati.

    S tem bi dosegli, da bi študirali le tisti, ki so za študij sposobni in resno zainteresirani, da ne bi več proizvajali diplomiranih bedakov, da bi namesto njih dobili sposobne zidarje, ključavničarje, monterje, razne mehanike, slikopleskarje in druge deficitarne poklice, in da bi se zmanjšalo število frustriranih “intelektulacev”, namesto njih pa povečalo število zadovoljnih, uspešnih in dobro plačanih poklicnih strokovnjakov, mojstrov svojega poklica.

  5. Poleg nepotrebnega šolskega inšpektorata so še drugi inšpektorati, ki so čisto zavožene institucije. Razen Uprave za varno hrano, ki je častna izjema.
    Tako neracionalno smo se zbirokratizirali, da je življenje že postalo odvratno.

  6. V šolstvu je potrebno postaviti nazaj kriterij osebne integritete.
    Primer. Kako je mogoče, da je več kot polovica ravnateljev učiteljev telovadbe ali likovne vzgoje. Predmeta, ki nadgrajujeta rast učenca, nikakor pa nista osnovna.
    Če sem v mladosti malo pohajkoval in zraven še ukvarjal s športom pa naredil fakulteto, to še ni kriterij da bi lahko urejal razmerja v šoli.
    Ravnatelje izvolijo, predlagajo učiteljski zbor. Kar vsak zaveden pedagog se naj spomni katerega podpirajo. Takega, ki ne zahteva nič, takega, ki se izgubi ob vsakem večjem skupnem delu je pa vedno na zabavah. Torej spoštovani slovenski pedagogi kaj naj rečemo:
    Prof. Marjanovičeva je že okoli 20 let, ugotavlja, da je s šolo nekaj narobe, na ampak horda norosti še kar naprej financira njena raziskovalne “dosežke”. Kdo jo bo ustavil. Kar pedagoška stroka sama. Razen, če ne bo še naslednjih 20 let uničevala slovenski biološki potencial.
    Najlažje je podajati neko snov in nato izvajati teste. To se dela na fakultetah. V osnovni šoli pa je utrjevanje znanja temeljno vodila pedagogike. Razumljivo je, da je utrjevanje snovi pri mladih nadebudnežih utrujajoče, še posebej, ker starši sistematično raztreščijo duševnost otroka z preveliko dozo informacij. Človekova osebnost se gradi stopicoma in na po dekretu nekega zavoda za šolstvo. Sicer pa tudi tam niso nič krivi, rasli so in delali kariero o vzgoji nekih kozmopolitov, to jim je bila vera in ljubezen v KAMEN in človeka. Sedaj na stara leta, ko se starejši pripravljajo na srečanje z odhodom pa postanejo za trenutke begavi, ker ne vedo, zakaj jim je življenje ušlo.
    Bistvo vsake šole je vzgoja, izobraževanje po Gabrovem pa se lahko konča tako, da glavni proklamator tega razvoja ne ve, da je za življenje potrebno (po Darwinu) celo samca in samico, sicer pa normalni ljudje govorijo in razumejo, da je za razvoj družbe, skupine, družine najprej potrebna trdna družina, širša družina itd. Vsako drugačno predstavljanje razvoja družbe pa vodi zavestno v smrt človeka. To pa je nekaterim slovenskim pedagoškim delavcev tako ljuba, da ni čuda, da so se znašli na razpotju. Če kdo meni, da to ni res, poglejte kje se kreatorji slovenske pedagogike srečujejo popoldan, v katerih združenjih in civilnih inciativah?? Če bi predstavil seznam tako izpričane strokovne perfidnosti bi se spet našel nekdo, kot pri Strehovcu, ki bi blebetal o demokratičnosti .
    Torej vsaka stroka naj kar lepo počisti sama pred svojim pragom.

  7. Neenakost oz. nedopustna diskriminacija med otroki, vključenimi v verificirane programe javne devetletke, in sicer na osnovi svetovnega nazora in osebnega prepričanja staršev, je po štiri leta neuslišani veljavni in obvezujoči odločbi Ustavnega sodišča RS najhujša kršitev veljavne ustave RS ter mednarodno veljavnih človekovih pravic in svoboščin v deklarirano samostojni, neodvisni, politično pluralni in demokratični RS.
    Objektivni in subjektivni krivci za kršitev veljavne ustave RS in ustreznih mednarodnih pravnih norm v javnih programih obvezne devetletke so člani prejšnje Cerarjeve vlade in vladajoče koalicije, na čelu s prvaki dr. Mirom Cerarjem (SMC), Karlom Erjavcem (Desus) in Dejanom Židanom (SD), ter člani še nekoliko razširjene aktualne vlade Marjana Šarca (LMŠ) in razširjene koalicije, v kateri poleg omenjenih prvakov prezirljivo solidarno do veljavne odločbe US RS “držita štango” zadrte in protipravne neustavnosti še Alenka Bratušek (SAB) in Luka Mesec (Levica).
    A ustavno nedopustna diskriminatornost šolskega sistema v RS še zdaleč ni njegova edina slabost.
    Dolgoročno škodljiva je tudi njegova izrazito kvantitativna storilnostna naravnanost, ki daje prednost kopičenju, nekreativnemu memoriranju in brezdušnemu testnemu preverjanju podatkov nad mnogo zahtevnejšim in dolgoročno produktivnejšim nenehnim spodbujanjem in razvijanjem lastnega izkustvenega sveta ter na tej osnovi tudi lastnega svobodnega, samostojnega in kritičnega mišljenja pri slehernem učencu.
    Že kar pregovorna je razlika med pedagoško prakso v našem šolskem sistemu in na tujih šolah v razvitih državah: pri nas so učitelji neumorni in včasih že kar sadistični “lovci na neznanje” svojih učencev, na tujem pa prevladujejo načrtni in vztrajni spodbujevalci in “lovci znanja” pri svojih učencih, saj se zavedajo, da je prav znanje in etika tisto, s čemer so dolžni pripraviti in usposobiti svoje gojence na življenje v svetu odraslih.

  8. Slovensko šolstvo ni zavoženo ampak do detajlov naštudirana sedemdesetletna totalitarna idoktrinacija mladine od prvega razreda osnovne šole do socialistične diplome na FDV. Njen končni izdelek naj bi bil skrajno levo orientiran “intelektualec” ali “kulturnik”, ki bi skozi medijska trobila ali izrojeno “kulturo” nadaljeval z idoktrinacijo in poneumljanjem naslednjih generacij. Kolateralna škoda take indoktrinacije pride na dan celo pri naravoslovnem študiju, kar je lepo vidno celo pri zdravniškem fiasku in korupciji ali pri velikih zavojih podzemne železnice drugega tira ali umorih kemijskega instituta ali proizvodnji elektrike na TEŠ6. Redkim je uspelo uiti predelavi z ideološko indoktrinacijo in se zateči pod okrilje zdravega razuma, kar se jasno vidi pri izraženi volji volilnega telesa.

  9. Kje je učiteljska zbornica z vsemi kompetencami, ki pritičejo strokovnemu organu. Postavili bi sindikat in zavod na mesto kamor spadata. Sedaj pa sta obe instituciji v službi leve in liberalne struje, ki si prizadevata za multikulturalizem in spremembo narodne identitete.
    Komur se ljubi naj prebere : J. Pikalo, Državlkanstvo in globalizacija.
    Patriotom bo takoj jasno kam pes taco moli.

  10. Po članku in komentarjih sodeč je potrebno:

    1. omejit št mest v srednjih i visokih šolah
    2. uvest moške in ženske kvote (2:1) v korist moškim
    3. uvest verouk v šole obvezno – to bo največji doprinos k logiki
    4. zmanjšat št migrantov (iz ExYu, iz druguh držav itak 0%)
    5. nagnat tiste, ki niso sposobni bit sprejeti v šole ročno delat.

    • Lele,bilo bi boljše ! Bolje je biti na nagi riti in znati delovati.Tako se, da priti naprej.Lele, tvoja pot je pot v revščino enakih!
      Tvoj zadnji stavek je mantra zadnjih 70-let ! Vsi komunisti in danes levičarji to govorite.Če bi to bilo res,potem bi vse razvite države bile v revščini.Komunizem (države) pa bi cvetel zaradi “enakosti” in “pravice do šolanja vseh”.
      In prav na tej “pravici do šolanja vseh” ,ki je mimogrede laž, “pada postsocialistični sistem” “enakosti” in šolstva.
      Bolje je biti “nage riti” in biti sposoben delovati,kot pa “lizati liziko za naivneže” in biti revež.

  11. Na začetku: Kristjan,29.12.18 ob 15,13-točno! Za grob opis nazorno,brez “ovinkov”.
    Trenutna situacija in levo-leva vlada niso dobri pogoji za prepotrebne spremembe. Vsak “ukrep” je “maskiranje” in ne sprememba na bolje !
    Takšen šolski sistem je potrebno nemudoma razrušiti in postaviti novega. V sedanji “klimi” in situaciji v naši družbi to ni možno.Denar mečemo skozi okno in še ga bomo !
    Z vidika demokratične moderne družbe je veljavni šolski sistem zanič,katastrofa,išče neznanje in prilagodljivo indoktrinirane ljudi.Tisto,kar pa je kvalitetno se izmuzne in pobegne,čimprej v tujino.
    Davno, je tam “neki” britanski filozof ,”baje” Herbert Spencer rekel: Veliki cilj vzgoje in izobraževanja ni vedenje( vednost ),marveč delovanje.
    V Sloveniji očitno tega filozofa ne poznamo ali nočemo poznati.
    Čudno je,da se v postsocializmu levičarji,ki vodijo šolstvo,celo večnost, tako “oklepajo” šolskih smernic (dela) Marije Terezije( Habsburške ) in njenega “sistema”.
    Osamosvojena Slovenija je imela veliko “smolo”,da je bil “izjemno odmeven” šolski minister Gaber. Njegov vpliv in posledice bodo “čutene” še vsaj nekaj desetletij.Posledice so zelo “neprijetne”, “blago” rečeno.
    Novi šolski minister ne obeta nič dobrega,v smislu “pravega šolstva”.
    Vse,kar je povedal Kristjan se nadaljuje ! Prepričan sem,da bo še samo hujše in slabše!

  12. AlojzZ 31. decembra 2018 ob 6:28
    Posploševanje je verbalno nasilje. Značilno je za leve fašiste.

    Pa za tebe, Slovenskega štora, Kraševko, Milana………….. Vsak, ki ceni vrednote NOB je za vas komunist in po novi Janševi interpretaciji Levi fašist!!! Res ste reveži njegovi podrepniki, na vse svoje finte vas dobi! Na zunaj se delate pametne, razmišljate pa izključno z njegovo glavo!!!!

Dodaj odgovor za Milan Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime