Je Slovenija pripravljena na novo finančno krizo in recesijo?
POSLUŠAJ ČLANEK
Za Slovenijo velja rek: »ko Nemčija kihne imamo v Sloveniji pljučnico«. Dejstvo je, da ima Nemčija ponovno »prehlad«, saj je že v tako imenovani tehnični recesiji in beležijo tudi velik upad naročil zaradi »trgovinskih vojn« na globalnem trgu. Tako kot je dejstvo, da so naša delovna mesta in gospodarstvo zelo odvisna od izvoza na tuje trge.
Deutsche Bank je v juliju 2019 odpustila 18.000 uslužbencev. Poleg tega pa je Banka za mednarodno poravnavo (BIS) je podala informacijo, da so se posojila z visokim tveganjem povzpela na skupno vrednost 1,4 trilijonov dolarjev (1.400 milijard dolarjev), kar je podobna višina dolga pred hipotekarno krizo leta 2007.
O tehnični recesiji v Nemčiji pa so poročali že številni slovenski mediji. V drugem četrtletju letos je Nemčija namreč doživela negativne posledice trgovinske vojne, zaradi česar je bil prispevek neto izvoza k rasti negativen, poleg tega so v državi upadle naložbe v gradbeništvu. Reutersovi strokovnjaki so za junij letos napovedavali, da bo padec industrijske proizvodnje 0,4-odstoten, a je bil 1,5-odstoten, je objavil nemški statistični urad.
Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo?
"To ni slaba novica samo za Nemčijo, temveč posredno tudi za Slovenijo, saj je nemški trg globoko vpet v slovensko izvozno gospodarstvo. Podatek o nemškem padcu BDP ni nedolžen in bi ga morali v slovenski vladi, GZS in poslovnih krogih vzeti resno," je za Siol.net že opozarjal ekonomist Bogomir Kovač.
Ob tem poudarja, da gre za le enega v nizu podatkov, ki pričajo o pešanju vodilnega evropskega gospodarstva. Država in podjetja morajo zato postati bolj previdna pri vodenju ekonomskih politik.
Tem informacijam se v omejeni obliki prilagajo tudi slovenska vlada. Ministrstvom je uspelo za 100 milijonov evrov zmanjšati načrtovano porabo za leto 2020, kot jim je naložilo finančno ministrstvo. Kljub temu bo imela Slovenija rekorden proračun – prihodnje leto bo torej na voljo 10,35 milijarde evrov, proračunski uporabniki pa bodo še vedno večinoma deležni več denarja, kot pa ga imajo na voljo letos.S proračunoma se odhodki za prihodnji dve leti zvišujejo, hkrati pa vlada z njima sledi fiskalnemu pravilu. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj.
Vlada je namreč še vedno dokaj optimistična glede rasti. Tako je Šarec je dejal, da bo dogajanje odvisno od gospodarske rasti: "Za zdaj kaže na dvakrat višjo rast, kot je povprečje območja evra, a ne gre si zatiskati oči, da prihaja do določenega ohlajanja; ne govorimo o krizi, a treba je biti pozoren."
Prvi kazalci so tukaj
Deutsche Bank je v juliju 2019 odpustila 18.000 uslužbencev. Poleg tega pa je Banka za mednarodno poravnavo (BIS) je podala informacijo, da so se posojila z visokim tveganjem povzpela na skupno vrednost 1,4 trilijonov dolarjev (1.400 milijard dolarjev), kar je podobna višina dolga pred hipotekarno krizo leta 2007.
O tehnični recesiji v Nemčiji pa so poročali že številni slovenski mediji. V drugem četrtletju letos je Nemčija namreč doživela negativne posledice trgovinske vojne, zaradi česar je bil prispevek neto izvoza k rasti negativen, poleg tega so v državi upadle naložbe v gradbeništvu. Reutersovi strokovnjaki so za junij letos napovedavali, da bo padec industrijske proizvodnje 0,4-odstoten, a je bil 1,5-odstoten, je objavil nemški statistični urad.
Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo?
Kaj to pomeni za Slovenijo?
"To ni slaba novica samo za Nemčijo, temveč posredno tudi za Slovenijo, saj je nemški trg globoko vpet v slovensko izvozno gospodarstvo. Podatek o nemškem padcu BDP ni nedolžen in bi ga morali v slovenski vladi, GZS in poslovnih krogih vzeti resno," je za Siol.net že opozarjal ekonomist Bogomir Kovač.
Ob tem poudarja, da gre za le enega v nizu podatkov, ki pričajo o pešanju vodilnega evropskega gospodarstva. Država in podjetja morajo zato postati bolj previdna pri vodenju ekonomskih politik.
Tem informacijam se v omejeni obliki prilagajo tudi slovenska vlada. Ministrstvom je uspelo za 100 milijonov evrov zmanjšati načrtovano porabo za leto 2020, kot jim je naložilo finančno ministrstvo. Kljub temu bo imela Slovenija rekorden proračun – prihodnje leto bo torej na voljo 10,35 milijarde evrov, proračunski uporabniki pa bodo še vedno večinoma deležni več denarja, kot pa ga imajo na voljo letos.S proračunoma se odhodki za prihodnji dve leti zvišujejo, hkrati pa vlada z njima sledi fiskalnemu pravilu. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj.
Vlada je namreč še vedno dokaj optimistična glede rasti. Tako je Šarec je dejal, da bo dogajanje odvisno od gospodarske rasti: "Za zdaj kaže na dvakrat višjo rast, kot je povprečje območja evra, a ne gre si zatiskati oči, da prihaja do določenega ohlajanja; ne govorimo o krizi, a treba je biti pozoren."
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Von Mises
"Trgovinske vojne" imajo z ekonomsko krizo toliko kot je imel Gavrilo Princip s 1. svetovno vojno. So lahko le povod. Pravi vzrok blizajoce krize je drzava in njena centralna banka. Namrec tiskanje eurov in dolarjev ter mocno prenizke obrestne mere spodbujajo nespametne zadolzitve. Ko kolicina teh prevec tveganih kreditov, za katere bi se v normalnih razmerah placevalo orjaske obresti, preveč naraste (vec biljonov), se sistem zlomi. Najvecji najemnik teh kreditov je seveda drzava, ki tako zapravlja preko vsake mere.
Rajko Podgoršek
Realno gledano je večina zasebnih firm pripravljenih. So razdolžene, imajo širok nabor izvoznih trgov, poslovni načrti so konservativni. Problem je, ker javni sektor in paradržavne firme niso pripravljeni.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.