Je ruska intervencija v Siriji novodobna križarska vojna?
POSLUŠAJ ČLANEK
Od intervencije Rusije v Siriji septembra 2015 se je veliko govorilo o "sveti vojni" proti terorizmu, še posebno, ker so jo s temi besedami podprli visoki dostojanstveniki ruske pravoslavne Cerkve.
Mnogi so zato začeli govoriti o novodobni "križarski vojni" v izvedbi Vladimirja Putina kot branitelja krščanske dediščine Evrope.
S tovrstnim razumevanjem ruske intervencije na Bližnjem vzhodu pa se mnogi ne strinjajo.
Predstavnik za javnost ruske pravoslavne Cerkve Vsevolod Čaplin je septembra 2015 izjavil, da gre v vojni v Siriji za "sveto vojno" in da je "Rusija verjetno najbolj aktivna sila, ki se v njeje bori proti terozimu," kar je povzročilo burno reakcijo na strani radikalnih islamskih skupin.
Tako je npr. predstavnik za javnost islamske države Abu Muhammad al-Adnani sredi oktobra pozval k boju džihada proti Rusiji, ki bo po njegovih besedah tudi premagana, poroča Foreign Policy, ki uresničev te grožnje prepoznava v strmoglavljenem ruskem potniškem letalu nad Sinajem zaradi nastavljene bombe.
V ruski javnomnenjski raziskavi iz leta 2013 se je 68% anketirancev opredelilo za ruske pravoslavce. "Putin je zasidral svojo politično znamko v religioznem nacionalizmu, osredotočeno na rusko pravoslavno Cerkev," je za The Washington Post zatrdil Ishaan Tharor. Prihaja celo do fenomena, da ruski pravoslavni duhovniki blagoslavljajo vojaška letala in orožje.
Intervencijo Rusije v Siriji pa ni pozdravila samo ruska pravoslavna Cerkev, temveč tudi glava melkitske grške katoliške Cerkve v Aleppu, nadškof Jean-Clement Jeanbart, saj bi intervencija lahko pomenila "Upanje za sirske kristjane."
Milo Comerford pa spomni na besede sirskega džihadista Abdula Ilaha: "Zakaj se na naš džihad gleda kot na terorizem, medtem pa ko se oni (Rusija, op. ur.) borijo v imenu vere, pa se vidi kot 'potrebno'?" Rusko intervencijo poleg tega Abdul Ilah vidi kot maščevanje za napade džihadistov v Čečeniji in Afganistanu.
Walid Shoebat, nekdanji islamski skrajnež, ki se je spreobrnil v krščansko vero in sedaj živi v ZDA, na svojem blogu pravi, naj si ne delamo iluzij, da je ruska invazija na Sirijo v bistvu sveta križarska vojna v zaščito krščanstva. Pri svojih trditvah se prav tako opira na Čaplinove besede.
Med drugim pravi, da je Rusija resnična krščanska država, Putin pa cesar Konstantin sodobnega časa, ki je izvlekel sveti meč Cerkve, da bi v imenu humanitarnosti udaril sovražnike Boga.
Toda Rusija je tudi pomembna muslimanska država, na drugi strani opozarja Cyrille Brett. Putin ima proti 20 milijonom muslimanom, ki živijo v Rusiji, trezen odnos, njegov odnos do muslimanskih držav na Bližnjem vzhodu pa je celo pragmatičen. "Vojne med pravoslavjem in islamom" ne vidi kot geopolitično misijo, temveč zgolj kot taktično potezo.
Omeniti je treba, da so 24. decembra 2015 Čaplina odstavili iz eminentnega mesta v cerkveni hierarhiji. Poleg izjav o vojni v Siriji je znan tudi po ultra-konservativnih izjavah na temo homoseksualcev in manjšin, ki so javnost razburkale kot njegove besede svete vojne. Termin "Sveta vojna", ki ga je izrekel Čaplin, in ki se je tako razpasla v zahodnih medijih, pa v poslanici patriarha Kirila sploh ni omenjena, ugotavlja tudi The Economist.
Patriarh Kiril je postal glava ruske pravoslavne Cerkve leta 2009, z njim je nastopil tudi predstavnik ruske pravoslavne cerkve za javnost Vsevolod Čaplin. Približno ob istem času, ugotavlja Foreign Policy, je Putin začel spodbujati vlogo Cerkve v ruski družbi.
Po protestih v letih 2011-12 s strani prozahodnjakov srednjega razreda v Moskvi pa je konservativno politiko Putin še bolj zaostril - začel zaostrovati pravice homoseksualcev in manjšin.
Leta 2011 je patriarh Kiril prejel rezidenco v Kremlju, kar je predvsem simbolnega pomena. Putin je tudi spodbudil Cerkev, da je ustvarila odnos z vojaškimi silami.
Mnogi so zato začeli govoriti o novodobni "križarski vojni" v izvedbi Vladimirja Putina kot branitelja krščanske dediščine Evrope.
S tovrstnim razumevanjem ruske intervencije na Bližnjem vzhodu pa se mnogi ne strinjajo.
"Sveta vojna" razburila islamske skrajneže ...
Predstavnik za javnost ruske pravoslavne Cerkve Vsevolod Čaplin je septembra 2015 izjavil, da gre v vojni v Siriji za "sveto vojno" in da je "Rusija verjetno najbolj aktivna sila, ki se v njeje bori proti terozimu," kar je povzročilo burno reakcijo na strani radikalnih islamskih skupin.
Tako je npr. predstavnik za javnost islamske države Abu Muhammad al-Adnani sredi oktobra pozval k boju džihada proti Rusiji, ki bo po njegovih besedah tudi premagana, poroča Foreign Policy, ki uresničev te grožnje prepoznava v strmoglavljenem ruskem potniškem letalu nad Sinajem zaradi nastavljene bombe.
Rusija navdala z upanjem melkitsko grško katoliško Cerkev
V ruski javnomnenjski raziskavi iz leta 2013 se je 68% anketirancev opredelilo za ruske pravoslavce. "Putin je zasidral svojo politično znamko v religioznem nacionalizmu, osredotočeno na rusko pravoslavno Cerkev," je za The Washington Post zatrdil Ishaan Tharor. Prihaja celo do fenomena, da ruski pravoslavni duhovniki blagoslavljajo vojaška letala in orožje.
Intervencijo Rusije v Siriji pa ni pozdravila samo ruska pravoslavna Cerkev, temveč tudi glava melkitske grške katoliške Cerkve v Aleppu, nadškof Jean-Clement Jeanbart, saj bi intervencija lahko pomenila "Upanje za sirske kristjane."
Meja med terorizmom in nujnim bojem v imenu vere?
Milo Comerford pa spomni na besede sirskega džihadista Abdula Ilaha: "Zakaj se na naš džihad gleda kot na terorizem, medtem pa ko se oni (Rusija, op. ur.) borijo v imenu vere, pa se vidi kot 'potrebno'?" Rusko intervencijo poleg tega Abdul Ilah vidi kot maščevanje za napade džihadistov v Čečeniji in Afganistanu.
Spreobrnjeni islamski skrajnež: Ne delajte si iluzij, gre za križarsko vojno
Walid Shoebat, nekdanji islamski skrajnež, ki se je spreobrnil v krščansko vero in sedaj živi v ZDA, na svojem blogu pravi, naj si ne delamo iluzij, da je ruska invazija na Sirijo v bistvu sveta križarska vojna v zaščito krščanstva. Pri svojih trditvah se prav tako opira na Čaplinove besede.
Med drugim pravi, da je Rusija resnična krščanska država, Putin pa cesar Konstantin sodobnega časa, ki je izvlekel sveti meč Cerkve, da bi v imenu humanitarnosti udaril sovražnike Boga.
V Rusiji živi 20 milijonov muslimanov - od 146 milijonov prebivalcev
Toda Rusija je tudi pomembna muslimanska država, na drugi strani opozarja Cyrille Brett. Putin ima proti 20 milijonom muslimanom, ki živijo v Rusiji, trezen odnos, njegov odnos do muslimanskih držav na Bližnjem vzhodu pa je celo pragmatičen. "Vojne med pravoslavjem in islamom" ne vidi kot geopolitično misijo, temveč zgolj kot taktično potezo.
Iz muhe slona - zahodni mediji izraz "sveta vojna" pobrali iz Čaplinovih besed
Omeniti je treba, da so 24. decembra 2015 Čaplina odstavili iz eminentnega mesta v cerkveni hierarhiji. Poleg izjav o vojni v Siriji je znan tudi po ultra-konservativnih izjavah na temo homoseksualcev in manjšin, ki so javnost razburkale kot njegove besede svete vojne. Termin "Sveta vojna", ki ga je izrekel Čaplin, in ki se je tako razpasla v zahodnih medijih, pa v poslanici patriarha Kirila sploh ni omenjena, ugotavlja tudi The Economist.
Patriarh Kiril je postal glava ruske pravoslavne Cerkve leta 2009, z njim je nastopil tudi predstavnik ruske pravoslavne cerkve za javnost Vsevolod Čaplin. Približno ob istem času, ugotavlja Foreign Policy, je Putin začel spodbujati vlogo Cerkve v ruski družbi.
Po protestih v letih 2011-12 s strani prozahodnjakov srednjega razreda v Moskvi pa je konservativno politiko Putin še bolj zaostril - začel zaostrovati pravice homoseksualcev in manjšin.
Leta 2011 je patriarh Kiril prejel rezidenco v Kremlju, kar je predvsem simbolnega pomena. Putin je tudi spodbudil Cerkev, da je ustvarila odnos z vojaškimi silami.
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.