Je ruska intervencija v Siriji novodobna križarska vojna?

Vir: http://observers.france24.com/ Fotografija se je razširila po socialnih omrežjih - Twitterju in ruskem VKontakte, kot da je posneta v Siriji. Izkazalo se je, da je na sliki ruski pravoslavni duhovnik ter vojak, ki pa je slikan na urjenju v Astrah
POSLUŠAJ ČLANEK
Od intervencije Rusije v Siriji septembra 2015 se je veliko govorilo o "sveti vojni" proti terorizmu, še posebno, ker so jo s temi besedami podprli visoki dostojanstveniki ruske pravoslavne Cerkve. 

Mnogi so zato začeli govoriti o novodobni "križarski vojni" v izvedbi Vladimirja Putina kot branitelja krščanske dediščine Evrope.

S tovrstnim razumevanjem ruske intervencije na Bližnjem vzhodu pa se mnogi ne strinjajo.

"Sveta vojna" razburila islamske skrajneže ...


Predstavnik za javnost ruske pravoslavne Cerkve Vsevolod Čaplin je septembra 2015 izjavil, da gre v vojni v Siriji za "sveto vojno" in da je "Rusija verjetno najbolj aktivna sila, ki se v njeje bori proti terozimu," kar je povzročilo burno reakcijo na strani radikalnih islamskih skupin.

Tako je npr. predstavnik za javnost islamske države Abu Muhammad al-Adnani sredi oktobra pozval k boju džihada proti Rusiji, ki bo po njegovih besedah tudi premagana, poroča Foreign Policy, ki uresničev te grožnje prepoznava v strmoglavljenem ruskem potniškem letalu nad Sinajem zaradi nastavljene bombe.

Rusija navdala z upanjem melkitsko grško katoliško Cerkev


ruski javnomnenjski raziskavi iz leta 2013 se je 68% anketirancev opredelilo za ruske pravoslavce. "Putin je zasidral svojo politično znamko v religioznem nacionalizmu, osredotočeno na rusko pravoslavno Cerkev," je za The Washington Post zatrdil Ishaan Tharor. Prihaja celo do fenomena, da ruski pravoslavni duhovniki blagoslavljajo vojaška letala in orožje.

Intervencijo Rusije v Siriji pa ni pozdravila samo ruska pravoslavna Cerkev, temveč tudi glava melkitske grške katoliške Cerkve v Aleppu, nadškof Jean-Clement Jeanbart, saj bi intervencija lahko pomenila "Upanje za sirske kristjane."

Meja med terorizmom in nujnim bojem v imenu vere?


Milo Comerford pa spomni na besede sirskega džihadista Abdula Ilaha: "Zakaj se na naš džihad gleda kot na terorizem, medtem pa ko se oni (Rusija, op. ur.) borijo v imenu vere, pa se vidi kot 'potrebno'?" Rusko intervencijo poleg tega Abdul Ilah vidi kot maščevanje za napade džihadistov v Čečeniji in Afganistanu.

Spreobrnjeni islamski skrajnež: Ne delajte si iluzij, gre za križarsko vojno


Walid Shoebat, nekdanji islamski skrajnež, ki se je spreobrnil v krščansko vero in sedaj živi v ZDA, na svojem blogu pravi, naj si ne delamo iluzij, da je ruska invazija na Sirijo v bistvu sveta križarska vojna v zaščito krščanstva. Pri svojih trditvah se prav tako opira na Čaplinove besede.

Med drugim pravi, da je Rusija resnična krščanska država, Putin pa cesar Konstantin sodobnega časa, ki je izvlekel sveti meč Cerkve, da bi v imenu humanitarnosti udaril sovražnike Boga.

V Rusiji živi 20 milijonov muslimanov - od 146 milijonov prebivalcev


Toda Rusija je tudi pomembna muslimanska država, na drugi strani opozarja Cyrille Brett. Putin ima proti 20 milijonom muslimanom, ki živijo v Rusiji, trezen odnos, njegov odnos do muslimanskih držav na Bližnjem vzhodu pa je celo pragmatičen. "Vojne med pravoslavjem in islamom" ne vidi kot geopolitično misijo, temveč zgolj kot taktično potezo.

Iz muhe slona - zahodni mediji izraz "sveta vojna" pobrali iz Čaplinovih besed


Omeniti je treba, da so 24. decembra 2015 Čaplina odstavili iz eminentnega mesta v cerkveni hierarhiji. Poleg izjav o vojni v Siriji je znan tudi po ultra-konservativnih izjavah na temo homoseksualcev in manjšin, ki so javnost razburkale kot njegove besede svete vojne. Termin "Sveta vojna", ki ga je izrekel Čaplin, in ki se je tako razpasla v zahodnih medijih, pa v poslanici patriarha Kirila sploh ni omenjena, ugotavlja tudi The Economist.



Patriarh Kiril je postal glava ruske pravoslavne Cerkve leta 2009, z njim je nastopil tudi predstavnik ruske pravoslavne cerkve za javnost Vsevolod Čaplin. Približno ob istem času, ugotavlja Foreign Policy, je Putin začel spodbujati vlogo Cerkve v ruski družbi.

Po protestih v letih 2011-12 s strani prozahodnjakov srednjega razreda v Moskvi pa je konservativno politiko Putin še bolj zaostril - začel zaostrovati pravice homoseksualcev in manjšin.

Leta 2011 je patriarh Kiril prejel rezidenco v Kremlju, kar je predvsem simbolnega pomena. Putin je tudi spodbudil Cerkev, da je ustvarila odnos z vojaškimi silami.


KOMENTAR: Uredništvo
Križarski pohod - toda kam?
Rusija ima za seboj kompleksno zgodovino v odnosu do muslimanov in njihove kulture in tudi do nje imajo veliko različnih pristopov. Ena izmed temeljnih ločnic je t. i. "Zlata Horda", znan tudi kot tataro-mongolski jarem, ki je trajal od 13. do 16. st. Ravno ta jarem so krivili, da Rusija ni imela evropske renesanse in da je v tem odnosu "zaostala" za Evropo. Hkrati pa ji je tataro-mongolski jarem prinesel tudi nekaj besedišča, ki se v ruščini uporablja še danes, pod njihovim jarmom pa so imeli kristjani tudi versko svobodo - dokler so plačevali davke. Muslimanov je v Rusiji še vedno veliko, kar se odraža tudi v mošejah v ruskih prestolnicah - Sankt Peterburgu, Moskvi in sploh v Kazanu. Če že govorimo o križarskem pohodu, ki ga v zahodnih medijih tako radi premlevajo, se je treba vprašati, kam bi moral biti križarski pohod sploh usmerjen? Je tak pojem glede na ruski kontekst sploh primeren?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki